Evropski dan boja proti trgovini z ljudmi: pomembno je mednarodno sodelovanje, posebna pozornost regiji Zahodni Balkan
18.oktobra obeležujemo evropski dan boja proti trgovini z ljudmi, ki ga bo Vlada Republike Slovenije tudi letos izkoristila za izboljšanje ozaveščenosti o tem pojavu. Slovenija na področju boja proti trgovini z ljudmi pripisuje velik pomen mednarodnemu sodelovanju, tako na operativni kot tudi na strateški ravni, pri čemer posebno pozornost namenja regiji Zahodni Balkan. Ministrstvo za notranje zadeve že vrsto let izvaja različne aktivnosti v regiji in tako spodbuja države k približevanju zakonodaje in standardov pravnemu redu EU.
V okviru slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije bo Neformalna mreža nacionalnih koordinatorjev za boj proti trgovini z ljudmi jugovzhodne Evrope (NATC JVE) izvedla informativno kampanjo, ki obravnava vprašanje nekaznovanosti storilcev, kar je tudi ena od prednostnih nalog, opredeljenih v strategiji mreže NATC JVE za obdobje 2021–2024. Čeprav so države v regiji sprejele ustrezno zakonodajo na področju boja proti trgovini z ljudmi, je nekaznovanost storilcev še vedno precej razširjena. Podatki kažejo na neskladje med velikim številom možnih žrtev, manjšim številom identificiranih žrtev ter nizko stopnjo pregona in obsodb. Ta izziv je prepoznan tudi v Evropski uniji, zato k okrepitvi zmogljivosti kazenskega pravosodja v boju proti kulturi nekaznovanja poziva tudi nova strategija EU za boj proti trgovini z ljudmi (2021–2025).
Za okrepitev prizadevanj na tem področju so predstavniki mreže NATC JVE ob evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi sprejeli skupno izjavo, s katero se zavezujejo okrepiti ukrepe za odpravo nekaznovanosti kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, dodelitev ustreznih sredstev za učinkovit odziv kazenskega pravosodja ter za okrepljeno regionalno sodelovanje v boju proti trgovini z ljudmi. V ta namen bodo članice mreže NATC JVE v času od 18. oktobra do 7. novembra 2021 na svojih profilih na družbenih omrežjih objavljale informativna sporočila, ki bodo tematsko osredotočena na tri sklope: politika boja proti trgovini z ljudmi in sodelovanje vseh deležnikov za odpravo nekaznovanosti (prvi teden), krepitev zmogljivosti organov pregona in sodstva za obravnavo nekaznovanosti (drugi teden) ter podpora žrtvam (tretji teden).
Ob tej priložnosti nacionalna koordinatorica za boj proti trgovini z ljudmi Tina Princes Damjanovič opozarja tudi na pojav tihotapljenja migrantov, ki je pogosto tesno povezan s kaznivim dejanjem trgovine z ljudmi. »V iskanju izhoda iz revščine, oboroženih spopadov, politične nestabilnosti in različnih oblik preganjanja migranti pogosto poiščejo tihotapce, da jih prepeljejo v tujino, kjer jim bo omogočeno boljše življenje. Ranljivost migrantov pa lahko izkoriščajo tudi trgovci z ljudmi, zato je treba problematiko ilegalnih migracij, še posebej v naši neposredni bližini, pazljivo spremljati. Za omejitev pojava je ključnega pomena stalno strokovno usposabljanje vseh pristojnih organov z namenom pravočasne identifikacije žrtev trgovine z ljudmi kot tudi identifikacije in pregona storilcev. Prizadevati si moramo za preprečevanje kulture nekaznovanosti, ki ščiti vse sodelujoče v verigi trgovine z ljudmi. To pa se mora odražati predvsem skozi sodno prakso, iz katere mora izhajati, da je trgovina z ljudmi visoko tvegano in manj donosno kaznivo dejanje, in ne obratno.«
Neformalna mreža nacionalnih koordinatorjev za boj proti trgovini z ljudmi jugovzhodne Evrope je bila ustanovljena oktobra 2010 na pobudo Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, v njej pa sodeluje enajst držav regije. Nacionalni koordinatorji za boj proti trgovini z ljudmi v okviru mreže razpravljajo o aktualnih gibanjih in izzivih na področju boja proti trgovini z ljudmi ter usklajujejo politike na tem področju. Ob podpori Mednarodnega centra za razvoj politike migracij (ICMPD), ki mreži nudi strokovno in administrativno podporo, je ta postala prepoznana kot eden najpomembnejših forumov za sodelovanje na področju boja proti trgovini z ljudmi v regiji.
V Sloveniji glede na obliko trgovanja z ljudmi prevladuje izkoriščanje zaradi prostitucije in spolnih zlorab, medtem ko so druge oblike tega kaznivega dejanja redkeje prepoznane. Na splošno je Slovenija prepoznana kot ciljna država izkoriščanja žrtev trgovine z ljudmi, pa tudi kot tranzitna država za osebe iz jugovzhodne Evrope, ki prek Slovenije nadaljujejo pot v druge države članice EU.
Storilec kaznivega dejanja trgovine z ljudmi se po 113. členu Kazenskega zakonika v Sloveniji kaznuje z zaporom od enega do desetih let in denarno kaznijo. Če je dejanje storjeno proti mladoletniku ali s silo, grožnjo, preslepitvijo, ugrabitvijo ali zlorabo podrejenega ali odvisnega položaja ali z dajanjem ali prejemanjem plačil ali koristi, da se doseže soglasje osebe, ki ima nadzor nad drugo osebo, ali z namenom prisiljevanja k nosečnosti ali umetni oploditvi, pa se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let. Poleg tega slovenska zakonodaja od leta 2015 omogoča kaznovanje uporabnikov storitev žrtev trgovine z ljudmi, če so vedeli, da gre za uporabo storitev žrtev kaznivih dejanj trgovine z ljudmi.
V letu 2020 je policija obravnavala 29 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, pri čemer je identificirala 27 žrtev tega kaznivega dejanja. V kazenskih postopkih je bilo v preteklem letu obravnavanih 33 fizičnih in tri pravne osebe, pristojna tožilstva pa so za navedeno kaznivo dejanje vložila dve obtožnici zoper šest fizičnih oseb. Sodišča so v letu 2020 spoznala za krive kaznivega dejanja trgovine z ljudmi pet fizičnih oseb, v zadnjih petih letih pa je bilo za to kaznivo dejanje obsojenih skupno 32 oseb.
