Hrvaška in Slovenija napovedujeta več kot 20 milijard evrov vlaganj v infrastrukturo, med prioritetami pa naj bi bili tudi dolgo pričakovani cestni povezavi med Postojno, Ilirsko Bistrico, Jelšanami in Reko. Po poročanju hrvaških medijev naj bi se po letih zastojev projekti vendarle premaknili z mrtve točke – a ostaja vprašanje, ali gre za dejanski preboj ali predvolilne obljube.
Na slovensko-hrvaški poslovni konferenci v Portorožu je bilo slišati ambiciozne napovedi o obsežnih vlaganjih v prometno infrastrukturo v prihodnjih petih letih. Obe državi naj bi skupaj načrtovali več kot 20 milijard evrov investicij v velike projekte, ki naj bi okrepili gospodarsko sodelovanje in prometno povezanost.
Kljub rasti gradbenega sektorja pa Slovenija in Hrvaška delita podobne težave: pomanjkanje usposobljene delovne sile, dolgotrajne upravne postopke in neusklajenost na lokalni ravni. Med najbolj občutljivimi vprašanji ostajata dve prometni osi, ki sta za prebivalce in gospodarstvo severnega Jadrana ključnega pomena.
Ozke ceste, dolge kolone
Na hrvaški strani vozniki že leta opozarjajo na problematične povezave proti Kopru. Prevozniki iz Istre opozarjajo, da so poletni meseci posebej zahtevni, saj se ob koncih tedna ustvarjajo dolge kolone tako čez mejna prehoda Dragonja kot Plovanija. Ozke in dotrajane ceste so po njihovem mnenju nevzdržne za sodobne prometne tokove.
Podobno pereča je povezava od Postojne prek Ilirske Bistrice do Jelšan in naprej proti Reki. Ta prometnica bi lahko predstavljala pomembno gospodarsko in turistično povezavo med državama, a že vrsto let ostaja brez sistemske nadgradnje.
Gospodarska tekma med lukama?
V civilnih iniciativah, ki povezujejo prebivalce obeh strani meje, opozarjajo, da bi boljša prometna povezava lahko okrepila tudi vlogo reške luke, kar naj bi po njihovem mnenju vplivalo na strateške interese v regiji. Gre za občutljivo temo, ki odpira vprašanja o širšem prometnem ravnovesju med Koprom in Reko.
Politični predstavniki na konferenci konkretnih rokov niso razkrivali, so pa potrdili, da sta obe prometnici vključeni v državne prostorske načrte. Po navedbah slovenske ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek je pred državo še več usklajevanj, nato pa naj bi sledila priprava projektov in gradnja.
Na hrvaški strani razvoj dogodkov pozorno spremljajo. Minister za morje, promet in infrastrukturo Oleg Butković je poudaril, da so se po njegovih informacijah določeni postopki glede tras že premaknili naprej.
Supervolilno leto in odprta vprašanja
Slovenijo letos čakajo parlamentarne in lokalne volitve, zato se del javnosti sprašuje, ali napovedi pomenijo dejanski infrastrukturni preboj ali pa gre predvsem za politično časovno usklajene obljube.
Za prebivalce slovenske Istre in čezmejno gospodarstvo pa ostaja ključno vprašanje: ali bodo dolgo pričakovani kilometri sodobne cestne povezave med Primorsko in Reko končno postali realnost.
