»Ne šteje čas, ki smo ga vložili, temveč strast in vztrajnost,« so zapisali ob odkritju, ki pomeni pomemben prispevek k razumevanju enega najbolj zapletenih hidrogeoloških sistemov v Evropi. Dosežek presega speleološki pomen in odpira nova spoznanja o podzemnih vodnih poteh Krasa.
Raziskovanje jam na Tržaškem ima dolgo tradicijo, ki sega v sredino 19. stoletja, ko je rastoče mesto iskalo nove vire pitne vode, piše Primorski dnevnik. Prvo »okno« nad Timavo so leta 1841 odprli v jami Labadnici pri Trebčah, kjer reka teče 329 metrov pod površjem. Na drugo so naleteli šele leta 1999 v jami Lazzaro Jerko med Perčedolom in Repnom, zasluge pa gredo prav društvu Boegan z Lucianom Filipasom na čelu. Tretjo točko so marca 2024 odkrili jamarji društva Società adriatica di speleologia v jami Luftlock, prav tako pri Trebčah, kjer Timava teče približno 300 metrov globoko.
Zdaj se je temu nizu pridružilo še četrto okno.
Člani društva Boegan so se od leta 2006 osredotočili na brezno pri železniški postaji Fernetiči, nedaleč od jame Luftlock. Odprtino so poznali že raziskovalci v 18. stoletju, prvič pa so jo sistematično proučevali leta 1894. Sprva je segala le dobrih osem metrov globoko, a je vzbujala zanimanje zaradi nenavadnih pojavov ob močnem deževju: iz globine so se slišali jasni zvoki podzemnega toka, hkrati pa je iz odprtine močno pihal zrak, kot bi jama »dihala«.
Sledila so dolga in zahtevna leta izkopavanj ter vrtanja, ki so terjala veliko časa in finančnih sredstev. Leta 2024 so jamarji dosegli globino 260 metrov, nato pa z okrepljenim tempom nadaljevali pot navzdol. Na 302 metrih jih je naposled pričakalo tiho, a zgovorno žuborenje – znak, da so končno dosegli Timavo.
Odkritje pomeni pomemben korak k boljšemu razumevanju podzemnega pretakanja voda na Krasu in potrjuje, da vztrajnost v znanstvenem raziskovanju lahko tudi po desetletjih prinese prelomne rezultate.
