Septembra 2009 sem kupil svoj prvi iPhone. Ko sem ga prinesel domov in opravil vse nastavitve, me je zadel šok. Lotila se me je bojazen; ob vsakem novem povelju me je naprava popeljala na novo raven neznanega. Začutil sem, da sem, v primerjavi s starimi telefoni, v glavnem modeli Nokie, v roke dobil izjemno močno orodje.
Občutek potovanja v neznano je postajal močnejši tudi zaradi tega, ker Applu, v primerjavi z drugimi proizvajalci mobilcev preprosto ni bilo mar, da bi uporabnikom pojasnil miselni proces gadgeta. Preprosto, iPhone te je pripeljal na cilj, ne da bi razlagal, kako in kaj.
To je bil znak začetka konca mehanične dobe, odločilni korak v smeri prevlade umetne inteligence, čipov in algoritmov, novih gospodarjev naših življenj. Moj Mac Pro tistega časa je bil dober in robusten računalnik, vendar v primerjavi s 3G, prvim iPhoneom, ki je bil na voljo v Evropi, ni bil nič.
Spomnim se, da sem v prvem navdušenju nad telefonom tvitnil: “Ubil bi za tipkovnico na iPhoneu.” Slavni električni avtomobil je po desetletju v meni prebudil enak občutek radovednosti kot prvi iPhone. Ni slučajno,da sta Teslin model 3 in model Y že preimenovali v “iPhone na kolesih”. Torej ne tipkovnice, iPhone je dobil kolesa. Dejansko bi lahko pretakanje talentov in inženirjev med Appleom in Teslo opisal kot incestuozen. Podjetji si izmenjavata skupine talentov iz vrhunskih šol, čeprav Tesla polaga manj pozornosti na formalno izobrazbo zaposlenih, kot to počne Apple. Oseba, ki je bila do nedavnega zadolžena za oblikovanje vozil in mobilnih uporabniških vmesnikov, je bil pred tem umetniški vodja pri Applu.
Pred desetimi leti je Tesla najel Appleovega diplomiranca, Georgea Blankenshipa, ki je vodil Teslino maloprodajno strategijo, in zanj oblikoval elegantne prodajne salone v nakupovalnih in mestnih središčih, posnemajoč model izkušenj applovih trgovin. Ko gre za teslo, je hitrost nekaj, česar ne morete prezreti. Ko prvič sedete vanj, začutite težo dveh ton in več baterij, na katerih sedite. Zaradi tega se vaše vozilo zalepi na cesto in vprašate se, kako je tako težko zver sploh mogoče premakniti. Pa vendar, z rahlim dotikom na pospeševalnik tesla v popolni tišini, a s silo lansirne rakete poleti po cesti in pusti za sabo vse hrupneže, kot so na primer Dodge Challenger, Mustang ali Masserati. Hitrost tesle je za izogibanje ljudem, ki so slabi vozniki, tišina je privilegij električarjev. Vse ostalo je skrito v tesli in niti na misel mi ne pride, da bi vam razkrival skrivnosti, do katerih se morate dokopati sami.
Andrej Mrevlje
