Debelost med otroki in mladostniki postaja eden pomembnejših svetovnih zdravstvenih izzivov. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je leta 2024 zaradi debelosti potrebovalo ustrezno obravnavo oziroma podporo okoli 170 milijonov otrok in mladostnikov, starih od pet do 19 let.
WHO debelost opredeljuje kot kompleksno kronično bolezen, ki se lahko ponavlja in zahteva dolgoročno obravnavo.
Njene posledice pa niso omejene zgolj na telesno težo.
Debelost lahko poveča tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, bolezni srca in ožilja ter drugih zdravstvenih težav. Otroci in mladostniki s prekomerno telesno težo so lahko izpostavljeni tudi stigmatizaciji, diskriminaciji in medvrstniškemu nasilju, posledice pa lahko občutijo tudi na področju duševnega zdravja.
Ne gre samo za to, kaj otrok je
Eno ključnih sporočil novih smernic je, da debelosti pri otrocih ne smemo razumeti zgolj kot posledico njihovih individualnih odločitev.
Na telesno težo vpliva zapleten preplet številnih dejavnikov – od genetike in zgodnjega razvoja do prehranskega okolja, možnosti za gibanje, družinskih okoliščin in širšega družbenega okolja.
Zato tudi obravnava ne more temeljiti zgolj na zahtevi, da mora otrok shujšati.
Direktorica oddelka WHO za prehrano in varnost hrane Luz Maria De Regil je ob predstavitvi smernic poudarila, da temelj obravnave niso zdravila ali kirurški posegi. Ključen je dostop do celovite podpore, ki omogoča zdravo prehranjevanje, telesno dejavnost in dolgoročne spremembe življenjskih navad.
V ospredju prehrana, gibanje in podpora
WHO pri obravnavi debelosti pri otrocih in mladostnikih močno priporoča strukturirane ukrepe, ki povezujejo prehrano, telesno dejavnost in spremembe vedenja.
Pomoč lahko poteka individualno ali v okviru programa, ki združuje več različnih oblik podpore.
Pomembno vlogo ima tudi družina.
Obravnava mora biti prilagojena otrokovi starosti, razvoju, zdravstvenemu stanju in okoliščinam, v katerih živi.
Pri tem cilj ne sme biti zgolj zmanjšanje telesne teže. WHO v ospredje postavlja izboljšanje zdravja, kakovosti življenja in splošnega počutja.
Kaj pa zdravila za hujšanje?
Vprašanje zdravil postaja vse pomembnejše tudi zaradi hitrega razvoja in vse širše uporabe zdravil za zdravljenje debelosti pri odraslih.
Pri otrocih je WHO bistveno previdnejša.
Pri otrocih, starih devet let ali manj, organizacija ne priporoča farmakološkega zdravljenja debelosti, uporabe naprav za zmanjševanje telesne teže niti bariatričnih kirurških posegov.
Pri mladostnikih med 10. in 19. letom lahko zdravljenje z ustrezno odobrenimi zdravili pride v poštev, vendar ne kot prva ali samostojna rešitev.
O zdravilih je po priporočilih WHO mogoče razmišljati takrat, ko strokovno voden program, ki vključuje spremembe prehrane, telesne aktivnosti in vedenja, ni prinesel želenih rezultatov.
Tudi takrat mora zdravljenje potekati pod zdravstvenim nadzorom in kot del širše, celovite obravnave.
Operacija le pod strogimi pogoji
Še bolj zadržana so priporočila glede bariatrične kirurgije – operativnih posegov, pri katerih se zaradi zdravljenja debelosti spremeni želodec oziroma prebavni trakt.
Pri otrocih do devetega leta jih WHO ne priporoča.
Pri mladostnikih s hudo obliko debelosti je o takšnem posegu mogoče razmišljati le v posebej izbranih primerih, pod strogimi pogoji, po ustrezni strokovni presoji in v okviru celovite obravnave.
Zdravila in operativni posegi torej po novih smernicah niso nadomestilo za dolgoročno strokovno podporo otroku in njegovi družini.
Pomembno je tudi duševno zdravje
WHO posebno pozornost namenja področju, ki ga pri pogovorih o telesni teži otrok ne bi smeli spregledati – duševnemu zdravju.
Tesnoba, depresivnost, nizka samopodoba in druge čustvene stiske se lahko prepletajo s prehranjevalnimi navadami in pomanjkanjem telesne aktivnosti.
Povezava lahko deluje tudi v nasprotni smeri.
Otrok, ki ima težave zaradi prekomerne telesne teže, je lahko tarča posmehovanja, stigmatizacije ali diskriminacije, kar lahko njegovo stisko še poglobi.
Zato WHO opozarja, da mora celovita zdravstvena obravnava vključevati tudi spremljanje psihološkega in čustvenega počutja.
Otrok ne sme postati številka na tehtnici
Nove smernice prinašajo tudi pomembno sporočilo o tem, kako govorimo o debelosti pri otrocih.
Cilj obravnave po priporočilih WHO ne sme biti zgolj izguba kilogramov, ampak predvsem boljše zdravje in počutje.
Pomoč mora biti prilagojena posameznemu otroku in njegovi družini ter zasnovana tako, da ne krepi občutkov krivde, sramu ali neuspeha.
To je pomembno tudi zato, ker otrok življenjskega okolja, v katerem odrašča, večinoma ne izbira sam.
Ne odloča sam o tem, katera hrana je doma na voljo, kakšni obroki se pripravljajo, koliko možnosti ima za gibanje, kako poteka njegov vsakdan ali kakšne prehranske in gibalne navade ima družina.
Zato odgovornosti za težave s telesno težo ni mogoče preprosto prenesti na otroka.
Odgovornost ni samo na družini
WHO z novimi smernicami ne nagovarja zgolj zdravstvenih delavcev in staršev.
Države poziva k oblikovanju okolja, v katerem je zdrava izbira tudi dejansko dostopna.
To pomeni boljši dostop do kakovostne prehrane, dovolj možnosti za redno telesno dejavnost, ustrezno zdravstveno oskrbo ter ukrepe, ki otrokom omogočajo zdrave življenjske navade že od najzgodnejših let.
Sporočilo prvih globalnih smernic WHO za obravnavo debelosti pri otrocih in mladostnikih zato presega vprašanje, kako doseči nižjo številko na tehtnici.
Otroci, ki se soočajo s težavami zaradi prekomerne telesne teže, potrebujejo predvsem ustrezno strokovno pomoč, podporo družine in okolje brez obsojanja. Cilj pa ni zgolj izguba kilogramov, temveč boljše zdravje in počutje danes ter boljše možnosti za zdravo življenje v odraslosti.
