Kako nastane zakon v Sloveniji?
V Sloveniji ima zakonodajno oblast Državni zbor (DZ), ki je tudi edini organ, ki lahko sprejema zakone. Predlog zakona pa lahko vložijo vlada, poslanec ali poslanska skupina, državni svet ali najmanj 5.000 volivcev. Postopek je natančno določen v Poslovniku Državnega zbora, dodatne obveznosti predlagateljev pa urejajo tudi posebni zakoni, ki zagotavljajo transparentnost, javno sodelovanje in pravočasno objavljanje predpisov.
Ko predlagatelj pripravi predlog, ga vloži v DZ. Predsednik DZ ga takoj posreduje poslancem, s tem pa se zakonodajni postopek formalno začne. Možna je tudi predhodna obravnava, ki jo predlagatelj zahteva, kadar želi širšo razpravo o konceptih zakona še pred prvo obravnavo. Namen prve obravnave je, da se poslanci seznanijo z osnovnimi rešitvami predloga zakona. V tej fazi se praviloma razpravlja o tem, ali je zakon sploh potreben. Nato sledi druga obravnava oziroma razprava o členih in amandmajih in tako predlog dobi svojo končno strukturo. V tretji obravnavi se zakon obravnava kot celota. Poslanci lahko predlagajo le še omejene vsebinske popravke ter nato glasujejo o sprejemu zakona. Če zakon prejme večino glasov v državnem zboru, je sprejet. Državni svet lahko sprejetemu zakonu izreče odložilni veto. V tem primeru mora DZ ponovno glasovati. Če zakon potrdi z absolutno večino (46 glasov ali več), veto ne velja. Ko je zakon dokončno potrjen, ga razglasi predsednik republike in se objavi v Uradnem listu RS. Šele takrat postane tudi pravno zavezujoč.
FIDATA d.o.o.
Ankaranska c. 7b, 6000 Koper
Tel: +386 59 052 423
info@fidata.si
