Rastlina konoplja je v celotni človeški zgodovini prepovedana dobro stoletje. Prva jo je 1913 na črni seznam dala ameriška zvezna država Kalifornija, kmalu so ji sledile ostale zvezne države, v Evropi pa smo zgledu sledili leta 1925. Razlogov za prohibicijo je več. Najprej so tu tisti vezani na javno zdravje in varnost. Nasprotniki konoplje so trdili, da njena uporaba vodi v odvisnost in kriminalna dejanja ter povzroča psihične težave. V Ameriki so rastlini negativno konotacijo pripisali tudi s pomočjo predsodkov o njeni razširjeni uporabi med priseljenci zlasti med latinskimi Američani in med tako imenovanimi afriškimi Američani (povečini potomci sužnjev). Za konzervativce in razne religijske skupine je bila v nasprotju z moralnimi in družbenimi vrednotami, a očitno so se jo najbolj bali industrijalci, ki so v njeno prohibicijo vložili tudi največ napora. V začetku 20. stoletja, ko je bila druga industrijska revolucija v polnem razmahu (motor z notranjim izgorevanjem je takrat prevzel vlogo parnega stroja), je konoplja predstavljala pomembno konkurenco v papirni, tekstilni in farmacevtski industriji. Zelo je bila nevarna naftarjem, saj predstavlja ekološko alternativo skorajda vsem naftnim derivatom: od goriv in plastike do kozmetike. Takratni kapitalisti so s skupnimi močmi zagnali ostro propagando zoper konopljo in jo tudi s pomočjo znanih obrazov ter prijateljskih lastnikov medijev uspeli prepovedati in stigmatizirati. Rastlino, ki raste skorajda po vsem planetu.
»Najbolj neumen način uporabe konoplje je kajenje«
To so besede italijanskega komika in politika, pobudnika Gibanja 5 zvezd Beppea Grilla z enega od njegovih nastopov iz obdobja pred politično avanturo. Kajenje je samo po sebi škodljivo, zato se ne moremo ne strinjati. A konoplja resnično ponuja neverjetno paleto možnosti uporabe. Njene učinkovine, kot sta THC in CBD, ljudje uporabljamo v medicinske namene. Konopljina semena in olje so bogata s hranilnimi snovmi, zato jih pogosto uporabljamo pri prehrani. Izjemno uporaba so vlakna konopljinega stebla. Iz njih izdelujejo oblačila, obutev, modne dodatke, vrvi, papir in biorazgradljivo plastika. Zaradi svojih specifičnih lastnosti (hkrati trda in lahka) so konopljina vlakna primerna tudi v gradbeništvu. Poznamo konopljino izolacijo, beton in vlaknene plošče. Večino zgoraj naštetih izdelkov je moč proizvesti tudi z industrijsko konopljo, katere posebnost je, da ima minimalno ali ničelno stopnjo psihoaktivne substance THC. Industrijsko konopljo lahko proizvajamo in kupimo tudi v Sloveniji. A ker smo na začetku ugotovili, da vsak peti Slovenka in Slovenec kadita »pravo travo«, nas bo v nadaljevanju zanimala predvsem ta. Pogledali si bomo, kakšni so potencialni ekonomski učinki legalizacije konoplje in za primer vzeli ameriško zvezno državo Kolorado, ki je prohibicijo odpravila leta 2014.
Davki od konoplje za zdravstvo in šolstvo
Legalizacija konoplje, ki se jo je med prohibicijo prijelo slabšalno ime marihuana, lahko povzroči številne ekonomske dobrobiti. Na prvem mestu so dodatni davčni prihodki države, ki lahko nove davke pobira na proizvodnjo in promet s konopljo. Količina tako pobranih davkov je lahko precej visoka in lahko pomembno vpliva na državni proračun in celotno ekonomijo. Države, kjer je konoplja zakonita, davke od njene prodaje namenjajo javnima zdravstvu in šolstvu, za preventivo, socialne programe in gradnjo javne infrastrukture. Industrija konoplje je tesno povezana različnimi panogami, zato njena legalizacija ustvarja številna dodatna delovna mesta. Odpirajo se nove možnosti pri gojenju, proizvodnji, distribuciji in prodaji konoplje, kar ima neposredne pozitivne učinke na zaposlovanje v kmetijstvu, obrtništvu, marketingu ter raziskavah in razvoju. Veliko lahko pridobi tudi turizem. Pozitiven učinek dekriminalizacije konoplje so tudi manjši stroški kazenskega pregona. Regulacijo nad konopljo se prepusti inšpekcijskim službam, organi pregona pa lahko več resursov namenijo resnejšim kriminalnim dejanjem. Legalizacija konoplje samodejno ustvari trg, ki je bil prej nezakonit, in to lahko privede do novih podjetniških spodbud in idej. Pomemben učinek legalizacije je tudi izpodrivanje črnega trga, ki trenutno skrbi za ponudbo.
Gorovje, šport in … konoplja
Zvezna država Kolorado ima nekaj manj kot šest milijonov prebivalcev. Najbolj znana je po Skalnem gorovju (Rocky Mountines), ki je eden najdaljših gorskih pasov na Zemlji. Njena prestolnica Denver je propulzivno kulturno in gospodarsko središče, ki med drugim slovi po svojih profesionalnih športnih moštvih; mesto ima predstavnika v vseh štirih elitnih ligah najpopularnejših ameriških športov (op. a. Najpopularnejši športi v ZDA so ameriški nogomet, košarka, bejzbol in hokej, ki pa ga zadnja leta izpodriva nogomet.) Zadnjih deset let pa je Kolorado svetovno slavo dosegel z eno samo potezo: leta 2014 so se ljudje tam odločili, da legalizirajo konopljo. Vpliv na gospodarstvo zvezne države je bil očiten. Odprla so se številna nova delovna mesta in leta 2020 je industrija konoplje v Koloradu zaposlovala preko 40.000 ljudi. S širjenjem panoge so se pojavile velike potrebe v gradbeništvu. Povpraševanje po objektih za gojenje, proizvodnjo, skladiščenje in prodajo je izrazito poskočilo, kar je pozitivno vplivalo na trg nepremičnin. V oporo industriji konoplje se je zraven razvilo kup pomožnih panog in poslovnih priložnosti. Pojavile so se potrebe po varovalnih storitvah, embalaži in pakiranju, razvile so se nove marketinške agencije in pravno-svetovalne storitve, prišlo je do vlaganj v raziskave in razvoj, kar je privedlo do inovacij in posebnih tehnoloških rešitev. Dobrobiti od konoplje ima tudi turistični sektor, saj v Kolorado prihajajo turisti iz krajev in držav, kjer uporaba konoplje ni zakonita. Vse to pozitivno vpliva na ponudnike namestitvenih kapacitet, gostince in ostale, s turizmom povezane storitve.
Seveda je imela legalizacija v Koloradu tudi neekonomske posledice. Pojavile so se dodatne razprave o varnem načinu uporabe konoplje, izvaja se nadzor na kakovostjo, država financira oglaševalske kampanje, v katerih predstavlja potencialne nevarnosti in poziva k odgovorni rabi. Razvili so tudi izobraževalne programe, ki javnost, zdravstvene delavce in odločevalce obveščajo o pozitivnih in negativnih učinkih uporabe konoplje. Najbolj pa je legalizacija vplivala na koloradski kazenskopravni sistem. Pred legalizacijo je bilo veliko posameznikov aretiranih in obsojenih zaradi prekrškov povezanih s »travo«. Njena legalizacija je korenito znižala število aretacij in obsodb, organi pregona pa se sedaj osredotočajo na resnejša kriminalna dejanja.
V zgornjem besedilu smo se osredotočili predvsem na to, kakšne so lahko ekonomske posledice legalizacije konoplje. Za primer smo vzeli Kolorado, ki je v zadnjem desetletju gospodarsko zelo napredoval, a treba je zapisati, da so učinki legalizacije odvisni od države do države in so močno povezani z ostalo zakonodajo. Nujno pa je, da se pri razmišljanju o odpravi prepovedi uporabe konoplje ne osredotočamo samo na ekonomske učinke. Legalizacijo je potrebno obravnavati celostno in poskrbeti za ustrezno izvajanje preventivnih aktivnosti, informiranje o škodljivosti uporabe v času odraščanja ter o vseh možnih ostalih nevarnostih in posledicah.
