Postkovidno obdobje očitno spet vrača turistične tokove na stare tirnice. Številke glede nove turistične sezone, ki je pred vrati, so spodbudne, prav tako je več posluha za turizem – vsaj zaenkrat – izkazalo novo vodstvo Občine Piran. Vse skupaj se sliši precej obetavno. Pa se pomena turizma na destinaciji dejansko vsi tako zelo dobro zavedajo? Ali bi se na področju turizma dalo še kaj izboljšati? Kaj je pravzaprav vloga destinacijske turistične organizacije in ali so množični koncerti na plaži ter zapuščeni objekti v lasti zasebnikov res največji problem Portoroža? Vse to so vprašanja, ki se tako rekoč vsakodnevno porajajo tako domačinom kot tudi ponudnikom turističnih storitev na destinaciji. Odgovore zanje smo poiskali pri najpomembnejših akterjih turizma na destinaciji Portorož-Piran.
Ali na področju turizma vlada stihija?
Dejstvo je, da je Občina Piran z 1,8 milijona nočitev na letni ravni (podatek za leto 2022) najbolj turistična občina v državi. Da je turizem nadvse pomemben, saj je poglavitna gospodarska panoga v občini, se v vodstvu Občine Piran zelo dobro zavedajo, zatrjuje občinski svetnik in predsednik odbora za turizem in druge gospodarske dejavnosti v Občini Piran Franc Kraševec. Zato je bila po njegovih besedah ena prvih nalog, ki si jih je zadalo aktualno občinsko vodstvo, ureditev statusa Turističnega združenja Portorož (TZP). Spomnimo se, da so bile v prejšnjem mandatu pogosto aktualne razprave o poslanstvu, učinkovitosti in opredelitvi same oblike organiziranosti te organizacije. Lani spomladi je občina pripravila nabor različnih možnosti, na mizi sta bila tako opcija za združitev TZP-ja z Avditorijem kot tudi možnost preoblikovanja v javni zavod. Kraševec zdaj miri, da bo TZP še naprej delovalo kot gospodarsko interesno združenje (g.i.z.). To potrjuje tudi direktor združenja Aleksander Valentin, ki je sicer lani ravno v tem času občinskemu vodstvu ponudil svoj odstop. »Formalno so postopki za ukinitev TZP-ja kot g.i.z. sicer ustavljeni, čeprav opažam, da se nekateri odločevalci z vlogo TZP-ja, kot je definirana danes, ne želijo sprijazniti«, je oster Valentin, ki pa v isti sapi dodaja, da se je »na operativnem nivoju sodelovanje z Občino Piran z začetkom novega mandata izrazito izboljšalo«. To se bo po njegovih besedah že letos nedvomno poznalo v izboljšani podpori lokalnemu gospodarstvu. Sicer je Valentinova ocena aktualnega stanja na področju turizma v občini Piran opisana z besedo »stihija«. Kot pravi, opaža, da »ni razumevanja, da je turizem v prvi vrsti gospodarska panoga in s tem potencialen vir prihodka za ustvarjanje spodobnega življenja velikemu številu današnjih in prihodnjih prebivalcev občine«. Po njegovem bi bil eden izmed prvih potrebnih pomembnih korakov »razumevanje vloge in poslanstva Turističnega Združenja Portorož, ki je zelo jasno definirano in bi lahko bilo v veliko podporo lokalnemu gospodarstvu in doseganju gospodarskega potenciala naše občine«, je prepričan Valentin, ki ob tem obžaluje, da »se zaradi razkoraka pri razumevanju vloge TZP in posledičnih odločitev občine sredstva in resursi, ki jih ima TZP na razpolago, še vedno vlagajo v segmente, ki s temeljnim poslanstvom TZP-ja nimajo veliko skupnega in zato ne nudijo potrebne podpore turističnemu gospodarstvu.«
Nekoliko več optimizma in konstruktivnosti je zaznati v besedah novega predsednika nadzornega sveta Turističnega združenja Portorož mag. Boruta Fakina. »Veseli me, da smo v mandatu aktualnega župana in občinskega sveta z mize umaknili predlog za ukinitev TZP in istočasno izvedli nekatere druge korake, ki nakazujejo, da se stvari dajo voditi in se že zdaj vodijo drugače in bistveno bolje kot v predhodnem mandatu«. Po besedah Fakina za uspešen dolgoročni razvoj turizma v občini Piran »potrebujemo predvsem jasno vizijo razvoja in odgovore na izzive, ki so povezani predvsem s sprejetjem novega OPN-ja (občinskega prostorskega načrta op.a.), prometno ureditvijo, obnovo občinske infrastrukture, trajnostnim razvojem in nenazadnje tudi s spremembami v razmišljanju vseh nas, ki tukaj živimo«, je jasen Fakin, ki je prepričan, da je potrebno prostor znova vrniti ljudem. Konkretno predlaga, da se v središču Portoroža ukine en vozni pas in nameni površinam za kolesarje in pešce, podobno kot so to pred leti naredili na Pristaniški ulici v Kopru, ki je danes priljubljena promenada. »Takrat je zamisel župana Borisa Popoviča sicer naletela na velik odpor ljudi, a prepričan sem, da če bi jih danes znova vprašali, si zagotovo nihče več ne bi želel dvosmernega prometa v samem središču Kopra«, je odločen. »Z razširitvijo površin za ljudi bi posledično pridobili tudi gostinski in drugi ponudniki«, še dodaja. Po njegovem gre pot do uspeha v smeri skupnega iskanja konsenza, ne pa razdvajanja in iskanja napak pri drugih.
Rešitev je v sodelovanju
Da bo za izboljšanje stanja na področju turizma nujno potrebno sodelovanje med različnimi deležniki, so si enotni tudi namestitveni ponudniki. Izvršni direktor destinacije v družbi Sava turizem Alen Miloševič
verjame, da »je priložnost na področju še boljšega sodelovanja v okviru destinacije, predvsem postavitev razvojno in trajnostno naravnane strategije destinacije, kjer sodelujejo vsi relevantni deležniki, ter katera bo seveda usklajena s strategijo slovenskega turizma«. Po njegovih besedah bomo le tako lahko dvignili destinacijo na višji nivo, pritegnili bolj zahtevne goste, ki so odgovorni, cenijo naravne danosti in kulturo ter prinašajo dodano vrednost lokalnemu okolju. »S tem bomo deležniki imeli jasne smernice, kam vlagati pri svojem razvoju in s tem bomo ustvarjali večjo dodano vrednost ob visoki ravni zadovoljstva gostov in ponudnikov celotne destinacije«, je prepričan Miloševič.
Da sta sodelovanje in povezovanje v turizmu izjemnega pomena, se strnjajo tudi v hotelu Kempinski Palace Portorož. »Vsi deležniki lahko le skupaj uspemo. V zadnjih nekaj letih se o tem veliko govori in na tem področju dosti dela, a še zmeraj je prostora za izboljšave«, ugotavlja direktorica prodaje in odnosov z javnostmi Petra Zierer, ki ob tem izpostavlja, da ima pri tem ključno vlogo močna in aktivna lokalna turistična organizacija, ki tesno sodeluje z nacionalno turistično organizacijo.
»Več složnosti, pa tudi več drznosti je tisto, kar nas lahko pripelje do uspeha«, meni tudi direktor Eurotas hoteli, pod okrilje katerih sodijo Hotel Piran, Hotel Barbara in Boutique Hotel Portorose Aleksander Pinter. »Predvsem način razmišljanja in dojemanja vseh deležnikov, da je turizem način življenja in dejstvo, da se je temu potrebno konstantno prilagajati na način, da bi se predvsem pri projektnih zadevah prej spraševali, kaj nas združuje, kot kaj nas razdvaja in na ta način realiziral kaj večjega, kar bi pustilo večji vtis na celotni destinaciji in na gostih, ki bi jih val svežine prepričal, da se vračajo«, pojasnjuje Pinter.
Kot neuigrani orkester?
Veliko bolj ostro na turizem v piranski občini gleda mag. Tomi Brezovec s Fakultete za turistične študije – Turistica Univerze na Primorskem, ki meni, da je turizem na destinaciji trenutno v zelo slabem stanju. »Turistični ponudniki so nepovezani in neusklajeni, kar zmanjšuje privlačnost destinacije in njeno konkurenčnost«, pojasnjuje in pri tem izpostavlja pogoste menjave uprav hotelskih podjetij. »Njihova osnovna pozornost ni namenjena zadovoljevanju kupcev, temveč nižanju stroškov poslovanja. To se odraža na kakovosti storitev in pomanjkanju delavcev«, je prepričan Brezovec, ki na drugi strani opozarja na izzive manjših ponudnikov storitev, ki se po njegovih besedah prebijajo skozi leto po svojih močeh in skušajo preživeti od sezone do sezone. »Trenutno me kraj spominja na neuigran orkester, v katerem so tako vrhunski glasbeniki kot amaterski začetniki, ki se pripravljajo na letni koncert, a repertoar še ni znan, dirigenta pa tudi ni«, meni Brezovec, ki je jasen tudi glede Turističnega združenja Portorož: »Današnje Turistično združenje Portorož, ki še vedno pomembno in edino prispeva k promociji destinacije, je le senca nekdanje organizacije, ki je združevala vse oziroma veliko večino ponudnikov turističnih storitev«, pravi in dodaja, da imajo danes velika podjetja svoje politike razvoja in jih zato destinacija kot taka ne zanima preveč. »Zaprti hoteli in prazni objekti, nedelujoča teniška igrišča, širitev gostilniških miz proti morju in ožanje površin za pešce, kolesarsko-skirojsko-rolerska stihija, pomanjkanje parkirišč – in še kaj bi se našlo – so realnost, ki že močno načenja ugled Portoroža«, meni Brezovec, ki izpostavlja, da pri tem TZP nima veliko besede. »TZP ne upravlja s prostorom in nima v lasti hotelov in plaž. TZP lahko deluje le kot povezovalna platforma turističnih ponudnikov, ki pa se morajo zavedati pomena ugleda destinacije in svoje vloge v njej«, je prepričan. Po njegovem ima občina bistveno večjo vlogo kot TZP pri graditvi izgleda in ugleda destinacije.
Prav občina je tista, ki bi se v večji meri lahko posvetila določenim izzivom, kot so na primer številne zapuščene stavbe v zasebni lasti, ki kazijo podobo kraja. Kraševec pojasnjuje, da so se tega problema z aktualnim občinskim vodstvom lotili sistemsko. »Z vsakim lastnikom posebej se je potrebno dogovarjati in iskati možnosti, da se ti objekti čimprej obnovijo in dajo v uporabo. Konkretno za Vilo Marijo lahko povem, da z lastniki že poteka dialog na neformalni ravni o možnostih ureditve tega prostora«, pojasnjuje sogovornik.
Sta Portorož in Piran zaostala za Izolo in Koprom?
Dejstvo je, da sta Izola in Koper v zadnjih letih čedalje bolj priljubljeni turistični destinaciji in da ju marsikdo izpostavlja kot primer dobre prakse pri uvajanju novih turističnih produktov in avtentičnih prireditev, Koper pa se je prav tako dobro ustalil na turističnem zemljevidu destinacij za križarjenja. Dobra novica je, da se pomorski potniški turizem zdaj vse bolj uveljavlja tudi na destinaciji Portorož-Piran. »Na občini podpiramo to novo turistično pridobitev in smo ponosni, da so nas svetovni ladjarji uvrstili na svoj zemljevid. Pred Piranom se bo letos sidralo cca. 16 potniških ladij, ki sodijo v skupino manjših prestižnih potniških ladij s 500 do 1000 potniki na krovu. Njihovi gostje so znani kot dobri potrošniki, ki v povprečju zapravijo čez 100 evrov na dan tam, kjer se ustavijo, kar predstavlja priložnost lokalnim gostincem, trgovcem, taksistom in vsem drugim, ki kakorkoli živijo od turizma«, zadovoljno našteva Kraševec.
Da sta se Koper in Izola dokončno uveljavila kot turistična centra in nista več v senci Portoroža, ugotavlja tudi Brezovec. Tudi Piran je po njegovem zaživel po svoje in ni le kulisa za goste portoroških hotelov. Manjši kraji, npr. Strunjan in Ankaran, pa s svojo specifično ponudbo po njegovem dopolnjujejo nabor turističnih storitev v Slovenski Istri. Je torej pot do uspeha v še večjem sodelovanju z ostalimi destinacijami na tem delu Slovenije? Sodeč po odgovorih naših sogovornikov, vsekakor. Kraševec v prvi fazi napoveduje ustanovitev Regijske turistične destinacije. Pojasnil je, da je Občina Piran že imenovala svoje predstavnike v delovno skupino, ki bo pripravila vse potrebno za uspešen pričetek delovanja Regijske turistične organizacije s 1.1. 2025.
Da je smiselno, da se pri promociji naše regije še bolj povežemo z Ankaranom, Koprom in Izolo, se strinja tudi Aleksander Valentin. »Formalna ustanovitev regijske istrske turistične organizacije bi bila lahko rešitev za marsikateri izziv, s katerim se soočamo lokalne turistične organizacije danes. Geografsko in produktno se enovita destinacija Slovenska Istra ponuja sama od sebe, saj je turistična ponudba štirih občin res komplementarna in naslavlja vse segmente, od poslovnih do prostočasnih, in s tem omogoča gospodarstvu boljšo odpornost na nihanja v makro-gospodarskem okolju«, pojasnjuje Valentin in dodaja, da se bi se sočasno s povezovanjem oziroma združitvijo v regijsko turistično organizacijo rešilo izzive lokalnih organizacij glede kadrovskih in finančnih resursov. »Manj bi bilo podvajanja aktivnosti, delo bi bilo učinkovitejše, sredstva pa bolj racionalno porabljena«, je odločen in za konec doda: »Ali bo regionalna organizacija zaživela v vsem svojem potencialu, bo na koncu odvisno od politične volje vseh štirih občin«.
Fakin je medtem prepričan, da bo Turistično združenje Portorož v prihodnje odigralo svojo ključno vlogo, ki je promocija destinacije in povezovanje ponudnikov, in to ne glede na to, ali se bo to zgodilo na občinskem ali na regionalnem nivoju. Dejanski dvig prepoznavnosti in konkurenčnosti destinacije bomo po njegovem dosegli z drugimi ukrepi. Dejstvo namreč je, da ima škarje in platno zagotovo v rokah občina. Turizem v občini Piran, skupaj z izzivi in priložnostmi, ki se nam ponujajo, pa so le posledica tega, da je v zadnjih desetletjih piransko-portoroški turizem enostavno zaspal. Na Občini in njenem vodstvu pa je, da spečo Trnuljčico zdaj prebudi iz dolgoletnega spanca. Če povzamemo misli naših sogovornikov, predvsem s tem, da daje prednost ljudem, povezovanju in trajnostnemu vidiku, ki lahko zagotovo – glede na naravne in kulturne danosti tega prostora – tudi v bodoče predstavljajo konkurenčne prednosti destinacije. Pa ne le v primerjavi z Izolo ali Koprom, ampak z destinacijami, ki ustvarijo bistveno več oziroma vsaj primerljivo število nočitev kot občina Piran. Tema, da smo še vedno destinacija, ki se napaja pretežno z gosti v premeru 500 km, pa bo kot kaže na tapeti enkrat drugič.
