Dobra novica za ljubitelje kave: zmerno uživanje kofeina za večino odraslih po najnovejših ugotovitvah ne pomeni povečanega tveganja za bolezni srca in ožilja. Še več, pitje kave je bilo v nekaterih raziskavah povezano celo z ugodnimi učinki na zdravje.
Ameriško združenje za srce (American Heart Association – AHA) je objavilo novo znanstveno izjavo o kofeinu in boleznih srca in ožilja. Strokovnjaki so pregledali dosedanje raziskave o vplivu kofeina na krvni tlak, srčni ritem, sladkorno bolezen tipa 2, holesterol, koronarno bolezen srca, srčno popuščanje in možgansko kap.
Njihov glavni sklep je, da je za večino odraslih do 400 miligramov kofeina na dan praviloma varna količina. Pri kavi naj bi to okvirno pomenilo približno tri do pet skodelic običajne črne kave dnevno, vendar je dejanska količina odvisna od vrste in načina priprave kave.
Kava je lahko povezana tudi z manjšim tveganjem za nekatere bolezni
Nova znanstvena izjava prinaša še eno zanimivo ugotovitev. Uživanje kave s kofeinom brez dodanega sladkorja, sladkih sirupov in drugih dodatkov je bilo v pregledanih raziskavah povezano z manjšim tveganjem za nekatere bolezni.
Med njimi AHA izpostavlja sladkorno bolezen tipa 2, bolezni srca, možgansko kap in srčno popuščanje ter nekatere motnje srčnega ritma.
To pa še ne pomeni, da kava te bolezni preprečuje.
Velik del dosedanjih raziskav je namreč opazovalnih, zato na njihovi podlagi ni mogoče dokazati neposredne vzročno-posledične povezave. Prav tako še ni povsem jasno, koliko morebitnih koristi lahko pripišemo kofeinu in koliko drugim snovem, ki jih vsebuje kava.
Kava namreč vsebuje številne bioaktivne spojine, nekatere med njimi pa imajo antioksidativne in protivnetne lastnosti.
400 miligramov kofeina ne pomeni vedno enakega števila kav
Pri priporočilih glede števila skodelic je potrebna previdnost.
AHA kot okvirno zgornjo mejo za večino odraslih navaja 400 miligramov kofeina dnevno oziroma približno tri do pet skodelic običajne črne kave.
Toda vse kave niso enake.
Na količino kofeina vplivajo vrsta kavnih zrn, način priprave, velikost napitka in številni drugi dejavniki. Espresso in velika skodelica filtrirane kave zato vsebujeta različne količine kofeina.
Pri spremljanju dnevnega vnosa je zato bolj smiselno upoštevati skupno količino zaužitega kofeina kot zgolj šteti skodelice.
Kava in energijske pijače niso isto
Strokovnjaki posebej opozarjajo, da ugotovitev o kavi ne smemo avtomatično prenesti na vse izdelke, ki vsebujejo kofein.
Pri energijskih pijačah in zlasti koncentriranih energijskih napitkih je lahko količina kofeina bistveno večja. Nekateri vsebujejo tudi druge sestavine, ki lahko vplivajo na delovanje kofeina v telesu.
AHA opozarja, da so bili veliki odmerki kofeina, kakršne lahko najdemo v nekaterih energijskih napitkih, povezani z zvišanjem krvnega tlaka in motnjami srčnega ritma.
Zato skodelice črne kave in energijske pijače ne gre enačiti samo zato, ker obe vsebujeta kofein.
Kaj pa krvni tlak?
Odnos med kofeinom in krvnim tlakom je precej zapleten.
Kofein lahko kratkoročno povzroči prehodno zvišanje krvnega tlaka in srčnega utripa. Raziskave, ki jih je pregledala AHA, pa pri dolgoročnem uživanju kave niso dale povsem enoznačnih rezultatov.
Pri ljudeh, ki že imajo povišan krvni tlak, so lahko večji odmerki kofeina še posebej problematični. Zato splošne zgornje meje 400 miligramov ni mogoče razumeti kot priporočilo, ki bi enako veljalo za vsakogar.
Pomemben je tudi način priprave kave
Zanimiva je še ena ugotovitev novega poročila. Na zdravje lahko poleg količine kofeina vpliva tudi način priprave kave.
Kafestol, snov, ki jo najdemo tako v kavi s kofeinom kot v brezkofeinski kavi, je bil v kliničnih raziskavah povezan z višjimi vrednostmi LDL oziroma tako imenovanega slabega holesterola.
Več ga je lahko v nefiltrirani kavi, med katero AHA uvršča denimo espresso, kavo iz francoske stiskalnice ter turško oziroma kuhano kavo. Pri kavi, pripravljeni s papirnatim filtrom, in instantni kavi pa ga je bistveno manj.
Tudi dodatki v kavi štejejo
Če kavo spremenimo v napitek z veliko sladkorja, sirupov in smetane, je zgodba o njenih morebitnih koristih za zdravje nekoliko drugačna.
Prav zato se ugotovitve AHA večinoma nanašajo na običajno kavo brez večjih količin sladkorja, aromatiziranih sirupov, smetane in drugih kaloričnih dodatkov.
Pri vsakodnevnem pitju kave torej ni pomembno samo, koliko skodelic spijemo, ampak tudi, kaj vanje dodamo.
Kava na vsakega človeka ne vpliva enako
Kljub spodbudnim ugotovitvam strokovnjaki poudarjajo, da univerzalnega pravila za vse ljudi ni.
Na odziv telesa na kofein vplivajo starost, genetika, presnova, zdravstveno stanje, zdravila in tudi to, kako pogosto kofein uživamo.
Nekdo lahko brez težav spije več skodelic kave, medtem ko lahko drugi že po precej manjši količini občuti razbijanje srca, nemir, tesnobo ali težave s spanjem.
Zato meja 400 miligramov kofeina na dan ni cilj, ki bi ga morali doseči, temveč okvirna zgornja količina, ki jo trenutno razpoložljivi dokazi pri večini odraslih štejejo za varno.
Če po kavi opažate razbijanje srca, izrazit nemir, težave s spanjem ali druge neprijetne simptome, je smiselno količino kofeina zmanjšati. Ljudje z določenimi zdravstvenimi težavami pa naj se o primerni količini kofeina posvetujejo z zdravnikom.
