»Krepat, ma ne molat,« je rekel mladi kmet, prijel za vajeti in se lotil novega poslovnega modela.
Ko je vlada lanskega marca zaradi epidemije zaostrila ukrepe in zaprla tržnice, je kmetija Križman čez noč ostala brez glavnega vira prihodka. 31-letni Gregor Križman je v nekaj dneh postavil spletno stran in strankam zagotovil varno dostavo zelenjave na dom.
“Epidemija nas je zadela kot strela z jasnega. Njive so bile polne zelenjave in dostavo sem videl kot edino rešitev, da nam uspe prodati pridelke in da preživimo kot kmetija,” pravi Gregor, ki smo ga obiskali na kmetiji nad Strunjanom. V štirih rastlinjakih in na 32 njivah, ki se raztezajo na skoraj štirih hektarjih, si prizadeva gojiti vsaj 60 različnih pridelkov, da bi stranke lahko oskrboval čez celo leto.
Čeprav je dostava na dom nastala kot odgovor na omejitve gibanja, si zdaj z njo želijo zadovoljiti predvsem potrebe kupcev, ki si prizadevajo uživati lokalno in polnovredno zelenjavo, a jim hitri tempo življenja ne omogoča obiska tržnice. Ker zelenjava med dolgim skladiščenjem in transportom izgublja hranilne vrednosti, na kmetiji Križman pridelke pobirajo na dan dostave oziroma tik pred odhodom na tržnico. “Pomembno se nam zdi, da poslujemo brez posrednikov, saj je tako pot od njive do krožnika najkrajša. Ta način nam omogoča, da smo neprestano v stiku s strankami, njihovimi željami in komentarji, one pa se na nas lahko obrnejo z vprašanji glede naših pridelkov ali nasvetov glede gojenja zelenjave ali sadja na svojem vrtu,” še dodaja Gregor.
Družina Križman je svojo pot v svet kmetovanja začela leta 1976, ko se je oče Dario odločil, da pusti redno plačano službo in sledi svojemu srcu. Ob boku mu je stala žena Marija in skupaj sta se podala na novo poslovno in življenjsko pot. Ustvarila sta Kmetijo Križman, ki se na Obali ponaša s svežo in skrbno pridelano domačo zelenjavo. Dario je skrbel za pridelavo zelenjave in sadja, Marija pa je prevzela prodajo na stojnici koprske tržnice, kjer vztraja že 42 let. Ob smrti očeta je zgodba kmetije Križman skorajda doživela epilog, a se je najmlajši sin Gregor odločil prevzeti vajeti družinskega posla in stopiti po očetovih stopinjah. Nadaljeval je kmetovanje po družinski tradiciji, ki temelji predvsem na kakovosti pridelkov in širini ponudbe. Gojijo več kot 60 vrst zelenjave in sadja, ki uspevajo v mediteranskem podnebju. Prodaja je vse do prihoda epidemije temeljila predvsem na branjevskem delu. Z zaustavitvijo javnega življenja je upadla tudi prodaja sveže zelenjave na tržnici in posledično je bil ogrožen sam obstoj kmetije. Mladega kmeta pa to ni vrglo s tira. Rešitev je videl v dostavi pridelkov na dom in čez noč postavil spletno stran www.zelenjavanadom.si, preko katere strankam omogoča neposredno naročilo domačih dobrot.
V zadnjem času se je veliko ljudi začelo spraševati o kakovosti hrane, ki jo uživajo, pa tudi o trajnostnem razvoju in pomenu samooskrbe. V veliko pomoč majhnim pridelovalcem so bila družabna omrežja, kjer so opazili trend nastajanja skupin za lokalno samooskrbo. Tovrstne skupine pridelovalcem omogočajo promocijo, kupcem pa vzpostavitev stika z bližnjimi kmetijami. »To se mi zdi odlična priložnost za zagotavljanje transparentnosti našega dela in posledično tudi sledljivosti naših pridelkov. V tem vidim tudi našo prihodnost,« je še zaključil Gregor.
