KOPER – MORDA PRVI KROG
Pote, ko je iz volilne tekme izpadla lista Zavedno Koper, se v tej občini pričakuje vnovič predvsem tekmo za županski stol med Alešem Bržanom in Borisom Popovičem. Navkljub istim igralcem tekma niti približno ne bo enaka kot pred štirimi leti, saj nič ne kaže na izenačen predvolilni boj. Ena od anket je celo pokazala, da bo Aleš Bržan (Lista Aleša Bržana in Gibanje Svoboda) izvoljen v prvem krogu, kar se po naših ocenah ne bo zgodilo, zato ocenjujemo, da bi bila izvolitev Bržana v prvem krogu prvovrstno presenečenje.
V najverjetnejši drugi krog bo stopil Bržan z veliko prednostjo tudi zato, ker ima v primerjavi z njegovimi prejšnjimi volitvami zdaj veliko pokazati in volivci ga zdaj precej bolje poznajo. Izkazalo se je, da v vseh točkah morda ni idealen župan, je pa naredil veliko novega za Koper, zagotovo več kot Popovič v svojem prvem mandatu, predvsem pa se je družbena klima in politična retorika bistveno spremenila. Pomembno je tudi znižal zadolženost nekoč najbolj zadolžene slovenske občine. Koper je ena od zgolj dveh mestnih občin v državi, ki jima je uspelo v zadnjih štirih letih zmanjšati zadolženost. Tudi brezposelnost je med nižjimi med mestnimi občinami in eno od treh mest, ki jim je uspelo povečati število prebivalcev, povprečni osebni dohodki pa sodijo med tri najvišje v državi. To bodo volivci tudi ustrezno nagradili, čeprav z investicijami ni ravno razsipavala in bi si lahko privoščila več stanovanj.
Promocijski nastop Borisa Popoviča (Koper je naš) je nadvse prekaljen, lažje prepriča nepoznavalce razmer in tiste, ki sodijo predvsem po videzu in navidezno prepričljivih, brez zadržkov pogumnih (mirne duše na primer ustreli, da suše letos sploh ni bilo, da je to zgolj plod napačnega županovanja ter ostane živ) ter samozavestno izraženih obljubah. Kljub temu Boris Popovič ni več tisti izpred štirih let, podpore ima bistveno manj, hkrati mu je precejšen del volivcev odnesla stranka Zaupanje, ki jo vodi izkušeni Peter Bolčič, dolgoletni koprski podžupan, ki je pritegnil lep del bivših Popovičevih privržencev. Popovič ni veliko presenetil, ko je po zavrnitvi Patrika Grebla napovedal, da se bo povezal z Listo Zavedno Koper. Navkljub temu, da so v omenjeni listi tudi nekateri bivši ogorčeni Popovičevi nasprotniki. A Popovič je večkrat dokazal, da ga stare zamere niti malo ne ustavijo, zato brez zadržkov ponuja funkcije celo nekaterim, ki jih je pred leti neusmiljeno blatil in zasmehoval (primer nekdanje direktorice Primorskih novic Barbare Verdnik).
PIRAN PRED NAJVEČ NEZNANKAMI
Najbolj nehvaležne so napovedi za zelo nepredvidljivo piransko občino. Ena od anket je doslej pokazala na prvih mestih Gašparja Gašparja Mišiča, Andreja Koreniko in Đenia Zadkovića, za njimi pa še Dušana Olaja, Manuelo Rojec in Roberta Fakina. Toda razmerja se hitro rušijo. V kampanji zelo trdo in uspešno delata prav Manuela Rojec in Dušan Olaj, medtem ko je Mišič zaradi afere s Srečkom Savićem in napovedmi, da preveč podpira pohlepen in brezobziren kapital morda malce nazadoval na lestvici preferenc.
Po anketah sodeč volivci ne bodo nagradili stranke Gibanje za občino Piran tudi, ker se jih je oprijela ocena večnih nergačev, razbijačev in notoričnih nasprotnikov vsega ter za vsako ceno. Sedanjemu občinskemu svetu pripisujejo odgovornost za izgubljena evropska sredstva, ki bi jih občina dobila za urejanje Jernejevega kanala (2 milijona evrov), in predvsem 14 milijonov evrov za protipoplavne ukrepe, ki jih v Piranu ne bodo dobili. Tudi za zaplete pri teniških igriščih. Malo je manjkalo, pa bi zaustavili celo gradnjo Zdravstvenega doma Lucija, ki bi zdaj občane stal kakih 50 odstotkov več.
Občina Piran je kljub svojemu kulturnemu in naravnemu bogastvu po podatkih, ki so jih zbrali v Primorskih novicah, imela najvišjo stopnjo brezposelnosti na Primorskem, skoraj najnižji delež otrok v vrtcih, najmanj avtov na 1000 prebivalcev in je na repu po povprečni neto plači med primorskimi občinami.
Gašpar Gašpar Mišič (GGM in mi) je glede teniških igrišč izjavil, da bi kot župan najprej preveril, kakšne bodo pravne posledice, če občina ne uveljavi predkupne pravice in se potem odločil. Če jih bo občina morala kupiti, bi iskal rešitev, morda z gradnjo večnamenske športne dvorane. Glede gradnje garaže bi dal prednost garažni hiši pod piranskim stadionom, v Portorožu pa bi oživil projekt garažne hiše pod Valeto. Glede tranzitne ceste v Istro pa bi iskal rešitev na sedanji trasi Koper – Šmarje – Dragonja, vendar po izboljšani varianti. To bi omogočalo drugačno ureditev Lucije, ki jo državna cesta seka čez pol.
Andrej Korenika (LAK) bi bil za odkup teniških igrišč, vendar se mu zdi sporna cena. Tu bi lahko uredili velik športni center. Najbolj smiselno bi bilo graditi garažno hišo pod parkiriščem na Fornačah ali pri nekdanji bencinski črpalki v Piranu. Tranzitni promet v Istro pa izpeljati med Koprom, Šmarjami in Dragonjo.
Manuela Rojec (Gibanje Svoboda) dvomi, da je smiselno kupovati samo teniška igrišča, ampak bi morali kupiti vsa zemljišča, tudi tista v bližini tenisa. Garažno hišo bi tudi ona gradila pod Fornačami, tranzitna cesta v Istro naj bi šla od Kopra, pod Šmarjami do Dragonje.
Đenio Zadković (Zveza za Primorsko) meni, da se bodo v prihodnjem mandatu strasti glede nakupa teniških igrišč umirile in da je najpomembneje zagotoviti nadaljevanje delovanja teniških igrišč. Garažno hišo bi najraje zgradil v klifu pri piranski zapornici. Glede tranzitne ceste zagovarja tudi on traso Koper – Dragonja, vendar ob tem prisluhniti pripombam ljudi.
Dušan Olaj (SD) bi kot župan nadaljeval odkup teniških igrišč v Portorožu, ker je posel že tako daleč, da ga ni mogoče spremeniti. Garažno hišo bi naredil pod Fornačami in ne v klifu. Za rešitev tranzita pa je ključna hitra cesta Šmarje – Dragonja, ki naj v čim večji meri upošteva pripombe civilne iniciative.
Ankete v Piranu so pred časom kazale, da bodo za občinski svet največ glasov prejeli Gibanje Svoboda, Lista Andreja Korenike in Lista GGM in mi, ki bodo najverjetneje sestavili koalicijo. GZOP bo ostala v opoziciji in nazadovala z manj svetniki.
