Ledene slike so svojevrstno nadaljevanje ustvarjalne poti, ki jo je Ivan Loboda z Gledališčem Koper začel s predstavo Ocean morje (Alessandro Baricco). Ta je gledališče uvrstila v tekmovalni program osrednjega slovenskega gledališkega festivala Borštnikovo srečanje. Tokrat Loboda z ekipo vstopa v še bolj oseben prostor – v družino, njene spomine, zamere, ljubezni in predvsem v tisto, o čemer se pogosto ne govori. Predstava nastaja po istoimenskem dramskem besedilu finskega dramatika Kristiana Smedsa, ustvarjalci pa so jo razvijali tudi skozi improvizacije in skupno delo z igralci. Zgodba treh generacij se sestavlja kot družinski album – iz posameznih podob, drobcev spomina in trenutkov, ki jih povezujejo nevidne vezi. Nekatere stvari so izrečene, druge ostanejo skrite med vrsticami. Družinski odnosi se razkrivajo počasi, skozi majhne geste, molk in napetosti, ki se lahko kopičijo več let. Vprašanja, ki jih odpira predstava, pa so preprosta in hkrati težka: kaj si ljudje dolgujemo, česa ne znamo povedati in koliko neizrečenega lahko nosimo s seboj?
Izjemna igralska zasedba
Pomemben adut predstave je igralska zasedba, v kateri se srečujejo izkušnje in različne generacije. Na odru bodo Anja Drnovšek, Lara Komar, Bernarda Oman, Luka Cimprič, Rok Matek, Vladimir Jurc in Artur Cocetta Komar. Posebno zanimivost predstavlja najmlajši član zasedbe, 13-letni Artur. Njegova prisotnost predstavi prinaša posebno perspektivo, hkrati pa je zaradi njegove starosti pomembna tudi ura uprizoritve. Predstava se začne že ob 18.30 in traja približno uro in pol, saj mora biti Arturjevo delo zaključeno do 20. ure.
Gledališče v nekdanji cerkvi
Naslednje ključno poglavje predstave je prizorišče. Ledene slike bodo uprizorjene v dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru, prostoru z drugačno akustiko, dimenzijami in atmosfero, kot jo ponuja klasična gledališka dvorana. Takšna selitev za ustvarjalce in tehnično ekipo pomeni številne izzive. Režiser, igralci, scenograf, oblikovalec svetlobe, mojstri za zvok in tehniki so morali gledališki jezik predstave prilagoditi prostoru, ki ima svojo zgodovino in izrazito podobo. Prav ta posebnost pa lahko postane ena največjih prednosti uprizoritve. Dvorana sv. Frančiška namreč ni le prostor, v katerem se bo predstava zgodila, temveč postaja del njene atmosfere. Nekdanja cerkvena ladja odpira drugačen odnos med igralcem in gledalcem, zato Ledene slike obljubljajo tudi izrazito vizualno in prostorsko izkušnjo. Prav zato so Ledene slike predstava, v kateri mora svoj del zgodbe dopolniti tudi gledalec.
