Ljubljana-Vrhnika: ena ura polžjega premikanja

Eno izmed najmanj zabavnih početij novinarjev in urednikov, ki smo več let v tem poslu, je ponavljanje.

Deli novico s tvojimi prijatelji

 

S stisnjenimi zobmi  vsako leto poročamo o prvem šolskem dnevu, o tem ali onem prazniku, novem letu in kar je še ponavljajočih se dogodkov, ampak to še nekako gre. Te dogodke pač vzamemo kot izziv in skušamo biti izvirni, zanimivi in ustvarjalni tudi pri poročanju o vsako leto ponavljajočih  se dogodkih. Druga pesem pa so teme, za katere vsi vemo, da bi že morale izginiti iz novic, pa so še vedno tu. Tako ponovno pišemo o cestah in infrastrukturnih projektih. Projektih, o katerih se govori, razpreda, organizira civilne iniciative, državne agencije, službe, ministrstva, sekretariate. Uradi naročajo raziskave in nič se ne zgodi.

V petek sem prestavljal tri sestanke s kolegi, ki so morali službeno v Ljubljano. Ljubljana-Vrhnika: ena ura polžjega premikanja. Kako načrtovati sestanke na obali poleti, ne da bi preveč zamujali zaradi gneče na cesti? Kdaj oditi od doma, da pridemo pravočasno v službo? Ali je res nujno potrebno zapraviti eno uro v avtomobilu do najbližje trgovine in nazaj? Zakaj se nič ne spremeni?

Prepričan sem, da takšno stanje ustreza prevelikemu številu posameznikov. Nekaj je tečnob, ki bodo naredile vse,  da se nič ne spremeni, če ne bo po njihovo, še več pa je tistih, ki od pogovarjanja, usklajevanja, raziskovanja, analiziranja zelo dobro živijo. Verjetno nas ni prav mnogo (razen seveda zaposlenih v zasebnih zavarovalnicah), ki nam je bilo jasno, zakaj plačujemo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki se je z leti spremenilo v nekaj popolnoma drugega od originalne ideje. Pa to tudi vsi že vemo vsaj dobrih 10 let in se tudi ni nič spremenilo. Občasno se je o tem govorilo, a je bilo za vse prezapleteno sprejemati odločitve. Zdaj pa imamo ministra (ali/in predsednika vlade), ki čez noč zavarovanje ukineta. In ogenj v strehi.

Takšni pač smo.

Zahtevamo spremembe, ko se zgodijo, pa pogosto nismo najbolj zadovoljni z njimi in zato imajo tisti, ki so plačani za usklajevanja, analiziranja in govorjenja službe, ki so večne. To pa ne spremeni dejstva, da bomo o nujnih spremembah pisali in jih zahtevali tudi v prihodnosti.