Objavljamo tretji mini intervju v nizu vseh nastopajočih v predstavi leta Stoletje mjuzikla, ki bo premiero doživela na Primorskem poletnem festivalu.
Premiera: 3. 7. 2020 na Martinčevem trgu v Kopru
Koprodukcija: Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, SSG Trst
Režiser: Stanislav Moša
Tretji minutni intervju smo namenili plesalcu iz zasedbe Stoletja mjuzikla Siniši Bukincu.
Kaj vam pomeni plesanje v mjuziklu?
Za plesalca iz Slovenije je sodelovanje v predstavi enako kot je za ptico letenje. Kot bi odpeljal avto iz garaže. Kot bi odprl prispelo sporočilo na telefonu. In obratno, če predstave ni, je kot jutranja aromatična vroča kavica, ki je ostala na mizi, ker je nekdo ni utegnil popiti (za vse, ki se na kavo spoznajo). Število možnih ponovitev točke je pri plesu mnogo manjše, kot je lahko to pri petju, drami, muziciranju ali risanju. Poleg zadovoljivih vizualnih učinkov mora biti urejena tudi biomehanika, česar gledalec ne opazi zlahka. Premalo plešemo plesalci v Sloveniji, zato je plesati v mjuziklu vredno plesalčeve teže v zlatu ( za vse, ki se na ples spoznajo).
V katerih glasbenih točkah plešete / katere songe pojete?
Hello Dolly, Evita, Hair, Cats, My fair lady, Moulin Rouge, West side story, Marry Poppins…
Katere od naštetih so »najbolj vaše«?
Nedvmno Moulin Rouge? El tango de Roxanne. In Evita, Buenos Aires.
Foto: Jaka Varmuž
