Moč besede, ki je napisana ali izgovorjena, bi morala biti zamejena z odgovornostjo govorca. Za vsako besedo, ki jo izrečeš ali napišeš, si odgovoren tudi na spletnih omrežjih. Kar je problematično, so tovarne lažnih novic in troli, ki kot avtomati, objavljajo, kar jim je zapovedano. Ker so anonimni, niso odgovorni za zapisano. Na to se lahko odzovemo z zakonodajo, kot ste že omenili ali pa s preverjanjem napisanega. Težko delo in premalo nas je.
Mislim, da imamo težave s količino besed. Vsi. Kakovost posameznih besed in njihovo podprtost z dejstvi, smo lahko preverjali, dokler ni bilo besed toliko, kot jih je zdaj. Medtem ko se mi odzivamo na nek žaljiv, zavajajoč ali lažniv tvit predsednika vlade, je on napisal že deset novih. Vmes so žalili, zavajali in lagali še njegovi ministri, generalni sekretarji in poslanci. Potem ugotoviš, da nisi reagiral na desetine škandaloznih zapisov in vprašaš se, zakaj bi sploh reagiral na neko določeno izjavo ali zapis, če je istočasno objavljenih še nešteto drugih, še hujših stvari, še bolj ksenofobnih, rasističnih ali mizoginih. To je tako, kot bi v eni trgovini naenkrat kradlo dvajset mulcev in bi blagajničarka enega prijela, ostalih devetnajst pa bi se ji izmuznilo.
Preberite si tudi celoten intervju.
O režiserju:
Goran Vojnović je slovenski filmski režiser, pisatelj, scenarist in kolumnist. Rojen leta 1980, diplomiral pa je na AGRFT v Ljubljani.
Leta 2009 je prvič prejel nagrado kresnik za najboljši slovenski roman preteklega leta, ki si jo je prislužil z romanom Čefurji raus!. Leta 2013 je prejel drugega Kresnika za svoj drugi roman Jugoslavija, moja dežela, leta 2017 pa še tretjega za roman Figa, ki mu je istega leta prinesel tudi Župančičevo nagrado.
