Na Inšpektoratu RS za okolje in prostor pojasnjujejo, da pristojnosti ravnanja glede nezakonito odloženih odpadkov določa Zakon o varstvu okolja ZVO-2 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski akti. V teh aktih so določeni tudi organi, ki so pristojni za njihov nadzor in ukrepi (kazenske določbe), ki jih ti organi izrečejo, ko ugotovijo kršitve določil akta.
Za ukrepanje v zadevah odvrženih odpadkov v naravi sta pristojni tako državna inšpekcija – IRSOP, kot mestni, občinski in medobčinski inšpektorji, odvisno od tega, ali je povzročitelj znan oziroma ni znan, ali so odpadki odloženi na zemljišču v lasti države ali občine, ter ali gre za komunalne ali ostale odpadke.
Povzročitelje nezakonito odvrženih odpadkov v naravno okolje je zelo težko odkriti. Kljub pogostim informacijam o nelegalno odloženih odpadkih, ljudje v večini primerov ne povedo pomembnejših podatkov, ki bi inšpektorjem pomagali ugotoviti, kdo je nezakonito odložil odpadke (za imena prijaviteljev v inšpekcijskih postopkih velja najstrožje varovanje). Za učinkovito ukrepanje IRSOP in posledično tudi preprečevanje takega početja pa so zelo pomembne informacije o osebi, ki neustrezno ravna z odpadki. Zelo pomembno je, da prijavitelji pobudi za izvedbo nadzora priložijo čim več informacij in dokazil (na primer fotografija vozila, na kateri je razvidna registrska tablica), ki bodo pripomogle k odkrivanju kršitelja. Zelo učinkovita je tudi informacija ljudi, ki pokličejo 112 ali policijo v trenutku, ko opazijo storilca. Več prijav tovrstnega početja kaže na večjo ozaveščenost ljudi.
V primeru nezakonito odloženih odpadkov, ko je povzročitelj znan in gre za komunalne odpadke, je nadzor v pristojnosti občin. V primeru, ko je povzročitelj znan in gre za ostale odpadke je za ukrepanje pristojna ION.
Če povzročitelj ni znan in je zemljišče v lasti države ali občine, imajo pristojnost za ukrepanje tako inšpektorji Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, kot tudi inšpektorji Medobčinskih inšpektoratov.
Inšpektorat je resda organ, ki lahko ukrepa, a šele takrat, ko je kršitev že nastala. Odstranjevanje nezakonito odvrženih odpadkov s strani države oziroma lastnikov je dvorezen meč. Odstranjevanje nezakonito odvrženih odpadkov, v primerih ko ni mogoče odkriti povzročitelja gre na račun nas vseh (sredstva iz proračuna), poleg tega pa se nelegalno odlaganje odpadkov na določene lokacije, kjer odpadke odstranijo lastniki parcel oziroma država, zelo pogosto ponavlja.
Zaradi vsega povedanega si je treba prizadevati, da do nezakonitega odlaganja odpadkov sploh ne prihaja. Najlažje je s tem začeti v lokalni skupnosti, na primer tako, da lokalna skupnost (občina) določi lokacijo, kamor lahko občani brezplačno pripeljejo odpadni material in podobno. Ugotavlja se namreč, da na območjih, kjer imajo občani možnost brezplačne oddaje gradbenih odpadkov v zbirni centrih, nova črna odlagališča ne nastajajo v tako velikem obsegu.
V kolikor osebe, ki je odpadke odvrgla ali pustila na zemljišču v lasti države ali občine, ni bilo mogoče ugotoviti ali ta ne obstaja, pristojni inšpektor odredi izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju občine, da mora zagotoviti njihovo odstranitev. Stroške odstranitve odpadkov nosi država, če gre za odpadke na zemljišču v lasti države, ali občina, če gre za odpadke na zemljišču v lasti občine.
Z globo od 10.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če povzroča smetenje. Za posameznika je predpisana globa od 400 do 750 eurov. V kolikor ne gre za smetenje ampak odmetavanje odpadkov, je za pravno osebo predpisana globa od 75.000 do 125.000 eurov. Prekršek za posameznika ni določen.
Za vsako zadevo, ki jo inšpektorji obravnavajo, uvedejo inšpekcijski postopek. Ker je to upravni postopek, ga je potrebno izvesti ob upoštevanju vseh procesnih pravil. Inšpektorji za okolje in naravo opravljajo inšpekcijske nadzore nedovoljenega odmetavanja odpadkov v naravi po prijavah. Inšpekcija za okolje in naravo, ki ima približno 60 aktivnih inšpektorjev, prejme okoli 3.500 do 4.000 prijav letno, od tega se jih največ nanaša prav na področje ravnanja z odpadki (v to so vštete tudi pobude za izvedbo inšpekcijskih nadzorov zaradi nelegalno odvrženih odpadkov v naravi).
IRSOP vsako pobudo za izvedbo nadzora (prijavo), evidentira in jo razvrsti glede na prioriteto obravnave po kriterijih, ki so javno objavljeni na spletni strani inšpektorata (Kriteriji za določanje prioritet IRSOP – november 2022).
Ne glede na lokacijo, ljudje najpogosteje nelegalno odvržejo ostanke gradbenega materiala, komunalne odpadke, zeleni obrez in tako naprej. Odvržejo lahko nekaj kubikov odpadkov, ki so večinoma gradbeni, pri čemer gre tako za zemeljski izkop kot za odpadke, ki nastajajo, na primer, pri obnovi kopalnice. Lahko pa gre tudi za več ton nezakonito odloženega odpadka v naravi.
