Raziskave na območju Mljeta pod vodstvom oddelka za podvodno arheologijo Hrvaškega restavratorskega zavoda potekajo že 19 let. V tem času so raziskovalci odkrili kar 20 potopljenih ladij, katerih ostanki segajo od drugega stoletja pred našim štetjem do 16. stoletja. To potrjuje, da je bil Mljet skozi zgodovino eno najpomembnejših trgovskih in pomorskih vozlišč na Jadranu.
Raziskovanje bizantinskega brodoloma se je začelo leta 2015. V devetih raziskovalnih kampanjah so arheologi na dan prinesli izjemno bogat in redek tovor. Posebej izstopajo štiri zlate pasne garniture in zlate zaponke, kakršnih doslej niso odkrili še na nobenem drugem podvodnem najdišču v Sredozemlju. Pasne jezičke krasijo smaragdi, rubini in biseri, kar kaže na izjemno razkošje ter visok družbeni položaj njihovih lastnikov.
Prstan, ki je pripadal cesarjevemu odposlancu?
Med najdragocenejšimi odkritji je zlat prstan s podobo cesarja iz heraklijske dinastije. Po ocenah strokovnjakov je takšen prstan lahko nosil le predstavnik najvišjega državnega ali vojaškega vrha Bizantinskega cesarstva. Uporabljal se je kot uradni pečatnik za potrjevanje cesarskih listin.
Arheologi domnevajo, da je bil prstan bodisi osebna last pomembnega potnika bodisi diplomatsko darilo. Njegova prisotnost na ladji nakazuje, da ni šlo za običajno trgovsko plovbo, temveč za odpravo z osebami visokega položaja. Najdba odpira številna vprašanja o identiteti potnikov in namenu njihove poti.
Zlati kovanci razkrili starost ladje pri Mljetu
Čas potopa so raziskovalci določili s pomočjo zlatih kovancev štirih bizantinskih cesarjev s konca sedmega stoletja. Poleg dragocenosti je ladja prevažala tudi bogat trgovski tovor. Med najdbami so amfore, trgovske tehtnice, žetoni iz slonovine ter številni keramični predmeti, med njimi sklede, vrči in krožniki.
Novo poglavje zgodovine Sredozemlja
Mljet leži na eni najpomembnejših pomorskih poti, ki je stoletja povezovala vzhodni in zahodni del Sredozemlja. Arheologi menijo, da je ladja potonila med iskanjem zavetja pred neurjem v zalivu Polače, ki je zaradi svoje zaščitene lege že v pozni antiki veljal za varno pristanišče.
Odkritje prinaša pomembna nova spoznanja tudi za zgodovinarje. Najdbe namreč potrjujejo, da trgovske povezave med Konstantinoplom in zahodnimi deli Bizantinskega cesarstva v sedmem stoletju niso zamrle. S tem izpodbijajo starejše teorije, po katerih naj bi se trgovina po vzponu islama močno zmanjšala.
Po mnenju raziskovalcev gre za izjemno odkritje, ki ne razkriva le razkošja bizantinske elite, temveč tudi dokazuje, kako živahne so bile pomorske trgovske poti v zgodnjem srednjem veku.
