Staranju, ki se prične v trenutku, ko se zaključi rast in razvoj organizma, se ne moremo izogniti. Lahko pa močno vplivamo na kvaliteto našega starajočega se telesa. Ko govorimo o starosti, imamo v mislih najpogosteje kronološko starost, torej starost predstavlja zgolj številko, ne pa tudi dejanske »starosti telesa«. Telo se namreč stara neodvisno od naše kronološke starosti, stara se v odvisnosti od našega načina življenja, telesnih aktivnosti, psihičnih obremenitev in številnih drugih dejavnikov.
V kolikor starost obravnavamo s tega vidika, govorimo o biološki starosti. Med pojavi starajočega se telesa, so ponavadi:
- sarkopenija; s starostjo pogojeno progresivno upadanje količine mišičnega tkiva,
- osteoporoza; manifestacija atrofije kosti ter zmanjšanje kostne gostote in
- Artroza; revmatična bolezen, pri kateri pride do obrabljenosti sklepov, kot posledica izginjanja hrustanca.
Vse tri pojave lahko, s primerno fizično aktivnostjo, prehrano in počitkom, učinkovito upočasnimo ali se jim celo popolnoma izognemo. Z vadbo pa izboljšamo tudi telesno držo, gibljivost, koordinacijo, vzdržljivost in moč, ki s starostjo prav tako upadajo. Na upočasnjeno staranje vplivajo tudi, poleg vadbe, raznolika prehrana in zadosten spanec. Prehrana za katero so raziskave pokazale, da učinkovito upočasnjuje staranje, vključuje zadosten vnos beljakovin (> 1,2g/kg telesne teže na dan), živil z nizkim glikemičnim indeksom ter večji vnos antioksidantov (A, C, D, E vitamin, B kompleks, koencim Q10, Selen, Tokoferol, Centella asiatica). S staranjem ponavadi upada tudi izločanje hormonov. Upada testosteron, ki skrbi za manjšo možnost kardiovaskularnih bolezni, večjo mišično maso v primerjavo z maščobno maso ter rast mišic. Rastnega hormona, ki skrbi za obnovo celic, upočasnjeno staranje, rast mišic ter manjši delež maščobe v telesu, je manj. Inzulinu podoben rastni faktor, ki deluje v sinergiji z rastnim hormonom in vpliva na sintezo novega hrustanca in povečuje gostoto kosti, se občutno manj izloča. Njegovo delovanje je pogojeno z delovanjem receptorjev, že sama vadba pa poveča gostoto teh receptorjev, izločanje rastnega hormona in testosterona. Priporočam vam kombinacijo različnih aerobnih in anaerobnih športnih aktivnosti, na primer plavanje, kolesarjenje, hitro hojo ali tek in vadbo z utežmi ter z lastno težo, pilates, jogo, tai-chi ali ples (zadnje tri aktivnosti ugodno vplivajo na ravnotežje, koordinacijo in gibljivost). Zelo priporočljiva je tudi meditacija ter kakovosten spanec.
Sabrina Simonovich,
prof. športne vzgoje, trener fitnesa FZS, inštruktor pilatesa, aerobike, funkcionalne vadbe, učitelj Joge RJU 300, učitelj smučanja 3, kandidira za naziv doktor znanosti iz strateškega komunikacijskega managementa;
