Vlada je na današnji seji na podlagi novele Zakona o gostinstvu sprejela Uredbo o metodologiji za določitev občin z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema za leti 2027 in 2028, so v sporočilu za javnost danes zapisali v Združenju sobodajalcev.
Kot so poudarili že na začetku sporočila, bi morala biti uredba sprejeta najpozneje konec januarja, seznam občin pa bi morala ministra Maljevac in Han pripraviti najpozneje do 30. aprila, »a je zaradi zamud tudi ta datum pod vprašajem«.
Uredba bo podlaga za oblikovanje seznama občin s privzeto 60-dnevno omejitvijo dejavnosti kratkotrajnega oddajanja za leti 2027 in 2028.
Kriterija za uvrstitev na seznam sta dva. Prvi se nanaša na ugotavljanje visoke stopnje nedostopnosti stanovanj v posamezni občini, ki temelji na prodajnih cenah nepremičnin v zadnjih dveh letih ter njihovi primerjavi z nacionalnim povprečjem. Drugi kriterij pa se nanaša na obseg kratkotrajnega oddajanja stanovanj, kjer se število nočitev pri ponudnikih primerja z nacionalnim povprečjem glede na število prebivalcev občine.
Sobodajalci kritični do novih kriterijev uredbe
V Združenju sobodajalcev Slovenije oba kriterija, ki jih določa nova uredba, ocenjujejo kot sporna.
Kot so zapisali, »vlada z ničemer ni utemeljila vpliva sobodajalstva na cene nepremičnin«. Po njihovem mnenju to zavrača tako stanje v turističnih občinah, kjer so po njihovem glavna gonilna sila cen nepremičnin vikendaši, kot tudi primerjava podatkov med številom zasebnih nastanitvenih obratov (SURS) in prodajnimi cenami nepremičnin (GURS), ki naj bi pokazala očitno statistično odstopanje. Sporen se jim zdi tudi drugi kriterij, ki se nanaša na obseg kratkotrajnega oddajanja, saj po njihovem mnenju posega v politiko upravljanja turizma. Opozarjajo, da SURS kljub navedbi o spremljanju deleža nočitev v kratkotrajnih najemih v stanovanjih dejansko spremlja zgolj dejavnosti, ne pa tudi namembnosti nepremičnin, v katerih se te dejavnosti izvajajo.
Zato naj bi statistični podatki v raziskavah zajemali nočitve v nepremičninah različnih namembnosti – tako stanovanjskih kot tudi gostinskih in drugih objektih.
Evropska regulacija
V Združenju sobodajalcev Slovenije opozarjajo, da vlada in pristojni ministrstvi po njihovem mnenju nista opravili presoje ustreznosti izbranih kriterijev, temveč sta prevzeli tiste, ki so bili »najbolj pri roki«, čeprav naj bi bili neprimerni.
Ob tem izpostavljajo, da ni jasno, zakaj zakon že pri določanju statističnih podlag ne upošteva oziroma ne implementira krovne evropske regulacije, ki začne veljati 20. maja letos. Gre za Uredbo EU 2024/1028, katere namen je vzpostavitev enotnega evropskega statističnega okvira za področje kratkotrajnega oddajanja.
Uredba predvideva integracijo nacionalnih registrov z rezervacijskimi platformami, kot sta Airbnb in Booking, s čimer bi zagotovili enoten sistem spremljanja in upravljanja te dejavnosti na ravni EU.
Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport naj bi sicer Hanov zakon utemeljevali prav z nujnostjo uskladitve s to evropsko regulacijo, vendar po navedbah združenja zakon v več ključnih delih od nje odstopa. Med drugim izpostavljajo identifikacijo posameznih enot, administrativne ovire pri pridobivanju podatkov, pomanjkljivo pripravo za integracijo nacionalnega registra s platformami ter vprašanje regulacije samih platform.
Časovne omejitve pod vprašajem ustavnosti
V Združenju sobodajalcev Slovenije že dlje časa opozarjajo na ustavno spornost časovnega omejevanja dejavnosti oddajanja nastanitev. Na to kaže tudi dejstvo, da je Državni svet vložil zahtevo za presojo ustavnosti, o kateri že odloča ustavno sodišče.
Kot poudarjajo, zakon in danes sprejeta uredba omogočata časovno omejevanje dejavnosti, čeprav isti zakon hkrati zahteva celoletno registracijo za oglaševanje in sprejemanje rezervacij. To pomeni, da morajo ponudniki dejavnost formalno voditi skozi vse leto in plačevati vse prispevke, tudi če je njihovo delovanje dejansko omejeno. Po njihovem mnenju takšna ureditev posega tudi v lokalne turistične strategije. Omejitve naj bi namreč oteževale prizadevanja za desezonalizacijo turizma, torej podaljševanje turistične sezone, hkrati pa zavirale vlaganja v kakovost nastanitev, saj negotovost zmanjšuje pripravljenost za investicije.
V združenju opozarjajo še, da gre lahko za poseg v lokalno samoupravo, zato pričakujejo, da bodo nekatere občine prav tako sprožile postopke za presojo ustavnosti. Po njihovih informacijah naj bi bilo na tak korak pripravljenih približno deset občin.
Kakšne bodo finančne posledice? Sobodajalci izpostavljajo Piran
V Združenju sobodajalcev Slovenije ob tem izražajo začudenje, da vlada – še posebej v času velikega proračunskega primanjkljaja in ob pozivih ministra Boštjančiča k varčevanju – sprejema takšne ukrepe brez jasne analize njihovih finančnih učinkov.
Zasebni ponudniki nastanitev namreč ustvarijo približno četrtino vseh nočitev in predstavljajo pomemben, tradicionalni steber slovenskega turizma. Gre za panogo, ki je po njihovih navedbah še lani pomembno prispevala k temu, da se je država izognila zdrsu v recesijo.
V lanskem letu so slovenski davčni rezidenti prek rezervacijskih platform ustvarili okoli 270 milijonov evrov neposrednega prometa. Ob upoštevanju multiplikativnih učinkov, na katere opozarjajo mednarodne študije (Oxford Economics), to pomeni približno milijardo evrov skupnih gospodarskih prilivov.
Posledice pa naj bi občutile tudi lokalne skupnosti. V občini Piran, eni najbolj turistično usmerjenih občin v Sloveniji, ocenjujejo, da bi lahko zaradi omejitev prišlo do približno 34 milijonov evrov izpada prihodkov na ravni destinacije ter dodatnih 8 milijonov evrov izpada DDV in drugih davčnih prihodkov.
