Novo politično poglavje v Istri – Koper

Po jutru se dan pozna, pravi slovenski pregovor. Medtem ko v Kopru in Ankaranu že delajo z zavihanimi rokavi, pa v Izoli in Piranu novi oblastniki še niti županskih stolčkov niso ogreli. Nekatere je tako upehala predvolilna kampanja, da so si morali vzeti nekaj dopusta, v Piranu pa imajo toliko dela sami s sabo, da ostajajo pred javnostjo skrivnostni. V Ankaranu in Kopru so  imeli srečo, da so župane izvolili dva tedna prej, toda občinski sveti so bili izvoljeni istočasno. Ali gre res zgolj za začetno zaspanost in ali ter kako se bodo politične spremembe poznale v življenju Istranov?

Deli novico s tvojimi prijatelji

V Kopru so novo politično poglavje začeli bistveno hitreje kot v prejšnjem mandatu, ko so se še dva meseca po volitvah prerekali, kdo je pravzaprav zmagal. Zamenjava oblasti je leta 2018 in v začetku 2019  pobrala kar nekaj politične energije v prvih mesecih tedanjega mandata, zdaj ostajajo naloge jasno začrtane, kadri v polni pripravljenosti.  Poleg župana Aleša Bržana bodo morda imenovani trije isti podžupani.  Zagotovo bosta to odvetnik  Janez Starman in Jasna Softić. Na tistega iz vrst italijanske narodnosti (doslej Mario Steffe) še čakajo na odločitev Samoupravne narodnostne skupnosti. Tokrat bo župan dodal še vsaj četrtega podžupana, ki bo iz vrst Gibanja Svobode, vendar nam imena še ni želel izdati. To bo predvidoma edina večja kadrovska novost. V Kopru so že imenovali komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo vodi Janez Starman. Boris Popovič se jezi, ker vanjo niso imenovali niti enega iz stranke Koper je naš, vendar mu Janez Starman odgovarja, da so stranko dvakrat povabili, naj predlaga svojega kandidata, a se na povabilo niso odzvali. Janez Starman bo še naprej zadolžen za pravna vprašanja in vodenje projektov. Jasna Softić bo nadomeščala župana.

Nobenih sprememb ne pričakujejo niti iz vrst direktorjev občinskih zavodov in podjetij. Na čelu Rižanskega vodovoda so štirje župani še tik pred volitvami ponovno imenovali Martina Preglja, ker je uspešno vodil Rižanski vodovod tudi v najbolj kritičnih trenutkih. V Pokrajinskem muzeju Koper je tik pred volitvami nekaj mesecev pred koncem mandata iz osebnih razlogov odstopil Luka Juri, ki ga je kot vršilec dolžnosti nadomestil Marko Bonin, kustos iz tega muzeja. Na čelu  komunalnega podjetja Marjetica ostaja Davor Briševac, enako v Zdravstvenem domu  Igor Hrvatin, direktor Gasilske brigade Koper ostaja Denis Glavina, Zavoda za šport Dušan Madžarevič in podobno je pri vseh ostalih zavodih v občini. V službi odnosov z javnostmi sta osrednja stebra Mitja Volčanšek in Tanja Rudl.

Aleš Bržan se političnega dela ne boji, saj ima vladajoča koalicija udobno večino, čeprav nima podpisane nobene formalne pogodbe. Popovičev Koper je naš je sicer v tem mandatu dobil 11 sedežev, natančno tretjino vseh sedežev v mestnem svetu, Bržan  pa računa, da bo imel vsaj od 20 do 22 glasov podpore. Še posebej, ker je Jure Colja (SDS) zatrdil, da bo konstruktivna opozicija in ne bo vnašal političnih razdorov z državne ravni v lokalno okolje. Tudi Popovič je napovedal, da bodo konstruktivna opozicija, vendar zelo glasni kritiki, ko bo to treba. Sicer pa je Boris Popovič napovedal, da bo čez čas najverjetneje zapustil svetniško funkcijo.

Katerim projektom bodo posvetili največ pozornosti v Kopru?

Na prvem mestu bodo pozorni na oskrbo z vodo. Če se bo v letu 2023 ponovilo podobno sušno poletje, kot je bilo letošnje, bodo spet v težavah. Začeli bodo urejati namakalni sistem za kmetijske površine v Vanganelski dolini iz doslej skoraj povsem neizkoriščenega Vanganelskega jezera. Bržan računa, da bi iz tega umetnega jezerca lahko namakali skoraj sto hektarjev kmetijskih površin. Do poletja bodo dokončno usposobili stari priključek koprskega omrežja na italijansko omrežje pri Sv. Barbari. Staro omrežje so opustili že davno. Po letošnjem preizkusu so ugotovili, da bi lahko preko njega iz sosednje italijanske miljske občine prejemali kakih 27 litrov vode v sekundi. To pa je več, kot so si v najbolj kritičnem mesecu zagotovili vode s precej dražjimi prevozi s cisternami po cesti. Država bo Rižanskemu vodovodu zagotovila še kakih 800.000 evrov za odpravo izgub v nekaterih starih  cevovodih. Toda to v seštevku pomeni, da bodo v primerjavi z letošnjim poletjem na boljšem le kakih 30 do 40 litrov na sekundo. Potem še vsaj dve leti ne bodo imeli nobenega novega, izdatnejšega vodnega vira. Še najbolj se zanašajo na hrvaški Istrski vodovod, ki je napovedal dograjevanje vodnega zajetja Butoniga, kajti rešitve s Krasa še nekaj let ne bo. Prihodnje leto bo država sicer namenila denar za četrto vrtino v Klaričih, ki bo zgrajena v poldrugem letu (torej do poletja 2024). Toda sama vrtina ne zadošča, saj bodo morali v naslednjih letih bistveno prenoviti kraške cevovode, če bodo hoteli pridobiti več vode s Krasa.

Od 300 stanovanj do skoraj 50 sončnih elektrarn

Občina Koper edina v Istri zdaj gradi 166 najemniških stanovanj ob Dolinski cesti, ki bodo zgrajena čez eno leto. Tedaj bodo začeli graditi še približno 170 najemniških stanovanj ob Dolinski cesti med Mercatorjem in Hoferjem. Poleg tega naj bi v naslednjih nekaj letih v starem mestnem jedru poskrbeli za manjše število kadrovskih stanovanja za najbolj deficitarne poklice (denimo zdravstvene).

Nad obstoječo garažno hišo Prisoje bodo dogradili še eno etažo za parkirišča in skušali urejati parkirišča še na Markovcu, kjer je zdaj stiska največja. V dveh letih Aleš Bržan obljublja dvigalo na Markovec, ki naj bi bilo podobno (le pomembno večje), kot je dvigalo med Vergerijevim trgom in potniškim terminalom. Dvigalo na Markovec se še načrtuje, je povedal Bržan, snujejo pa že zamisli za nadaljnjo povezavo med šolo na Markovcu in višjim predelom Markovca.

Občina obdeluje pripombe na občinski prostorski načrt, ki ga bodo prihodnje leto še enkrat razgrnili. V prihodnjem letu bodo izpeljali arhitekturni natečaj za prostorsko ureditev obalnega pasu med Koprom in Izolo (od Moleta do Izole), za kar ima občina Koper obljubljene tri milijone evrov evropskih sredstev.  Bržan napoveduje začetek gradnje novega zdravstvenega centra (v neposredni bližini nove garažne hiše ob Barki). Kakih deset milijonov evrov vlaganj bo šlo v infrastrukturo na podeželje, od tega vsako leto po dva milijona za urejanje kanalizacije. V delu Žusterne zdaj urejajo kanalizacijo za 25 hiš, ki so priklopljene na greznice in bi jih morali urediti do poletja. Postopoma pa bodo več kot deset let preurejali mešani sistem v ločeni sistem meteorne in fekalne kanalizacije.

Glede ceste župan ponovno obljublja le širitev Bertoške vpadnice iz sedanje dvopasovnice v štiripasovnico. Projekti zanjo so nared, v naslednjih nekaj tednih bo objavljen razpis za izvajalca del in po njegovi izbiri bodo en kilometer ceste gradili približno leto dni. Srminske vpadnice še ni »na obzorju«. Za tranzitno cesto v Istro je prejšnji minister obljubil  sprejetje državnega prostorskega načrta leta 2024, vendar  si župan ne upa potrjevati takšne obljube.

Pomembna obljuba je, da naj bi v naslednjih štirih letih na strehah 47 javnih objektov postavili sončne elektrarne, prvo večjo bodo začeli graditi prihodnje leto na novi garaži Sonce.