Epidemija koronavirusa je zaznamovala tako obliko kot vsebino letošnjega 6. Foruma jadransko-jonske regije. Kljub srečanjem, ki so 11. in 12. maja v veliki meri potekala preko spleta, je dvodnevni dogodek spremljalo skoraj 1000 udeležencev, med njimi mnogi evropski ministri. V središču razprav pod sloganom Na obalah skupnega morja, so gostje razpravljali o okrevanju in odpornosti držav po epidemiji, zeleni povezljivosti in modri rasti ter širitvi EU na zahodni Balkan. Te teme napovedujejo tudi obdobje prihajajočega slovenskega predsedovanja Svetu EU.
Celotno predsedovanje Slovenije jadransko- jonske regije je sicer potekalo od 1.6.2020 do 31.5.2021. V letu predsedovanja se je zvrstilo več dogodkov, na katerih je bilo skupno več kot 5.000 udeležencev, na samem forumu 11. in 12. maja pa več kot 1.000. Udeležence foruma je najprej pozdravil izolski župan Danilo Markočič.
Tematike forumov so bile vezane na štiri prednostna področja oziroma stebre, in sicer modra trajnostna rast, ki je povezana z morjem, ribištvom, novimi delovnimi mesti, povezanimi z morjem in načrtovanjem dejavnosti na morju. Drugi, rumeni steber, predstavlja energetiko in transport, tretji, zeleni, predstavlja kakovost okolja, kjer skrbijo predvsem za morsko okolje in biotsko raznovrstnost, in pa četrti, rdeči steber, ki predstavlja trajnostni turizem, kjer gre za trajnostno in odgovorno ravnanje s turizmom.
Strategija Evropske unije za jadransko-jonsko regijo združuje štiri države članice EU (Grčijo, Hrvaško, Italijo in Slovenijo) ter pet držav, ki si prizadevajo za priključitev k uniji (Albanijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Severno Makedonijo ter Srbijo). Na nedavno izpeljanem forumu, ki je potekal v organizaciji Občine Izola znotraj javnega zavoda za spodbujanje podjetništva, so z Izolsko deklaracijo medse sprejeli še novo, deseto članico, Republiko San Marino.
Poseben poudarek deklaracije je na finančno podprtih nacionalnih in evropskih kohezijskih programih, ki med drugim vključujejo načrt za okrevanje po pandemiji koronavirusa ter t. i. Zelenega dogovora, katerega namen je prevzeti vodilno vlogo v svetovnem boju proti podnebnim spremembam.
Zvone Černač, minister, pristojen za razvoj in kohezijsko politiko EU, je v svojem video nagovoru omenil pomen dialoga med državami in institucijami ter izpostavil vlogo točke EUSAIR Facility Point kot »skupni strateški projekt, ki zagotavlja stalno podporo našemu skupnemu procesu.« Članice se zavzemajo tudi za širitev EU na države zahodnega Balkana. Strategija EUSAIR kaže primer dobre prakse vzajemnega delovanja vseh članic, ki so si med seboj enakopravne in krepijo tiste države, ki si šele prizadevajo za polnopravno članstvo.
Prvega dne dvodnevnega foruma se je udeležil tudi zunanji minister Anže Logar: »Samo s tem, da smo povezani in odgovorni za okolje, lahko prispevamo k zelenemu in pametnemu razvoju in okrevanju Unije. To velja tudi za države Zahodnega Balkana, ki enakovredno sodelujejo z nami v strategiji, ki je pomemben prispevek k širitveni politiki Evropske unije.«
Na tiskovni konferenci je evropska komisarka za reformo in kohezijo, Portugalka Elisa Ferreira, poudarila, da po pandemiji “ne bi smeli le graditi istega, ampak graditi boljše. To bo mogoče le, če bomo razmišljali strateško, si delili morja in si delili prihodnost,” državna sekretarka za razvoj in kohezijsko politiko EU Monika Kirbiš Rojs pa je ob tem poudarila pomen vključitve regionalnega razvojnega projekta v načrt za oživitev in odpornost.
Izolska deklaracija tako opredeljuje ključna področja Strategije EUSAIR, zeleno povezljivost na ravni energetike in transporta, trajnostni turizem ter kakovost okolja v povezavi z morjem, ribištvom in načrtovanjem dejavnosti na morju. Hkrati opozarja na mlade – populacijo, ki bo zaradi okoljske problematike in posledic pandemije najbolj prizadeta. Slednjim je bilo namenjeno posebno tekmovanje v iskanju najbolj inovativnih podjetniških idej Mladi POPRI, ki ga je organiziral Primorski tehnološki park za dijake in študente vseh devetih držav regije. Najboljšim in najbolj kreativnim idejam več kot 2.000 mladih iz vseh devetih držav EUSAIR so podelili priznanja na zaključni slovesnosti.
Mlade POPRE sta za drzno razmišljanje, poudarek po potrebi po spremembi posameznih življenjskih slogov in pozivom k novim institucijam, ki se bodo lahko spoprijele s sodobnimi izzivi, pohvalila tudi strokovnjakinja za podnebne spremembe Lučka Kajfež Bogataj ter veleposlanik EU o podnebnem paktu in novinar časnika Delo, Boštjan Videmšek, ki sta skozi dialog o pogojih skupne prihodnosti navdihnila tudi udeležence ministrske okrogle mize.
Zmagovalci obeh kategorij (dijaške in študentske) bodo sodelovali na 14-dnevnem spletnem seminarju, ki ga bo organiziral kalifornijski M Accelerator. Zmagovalni ekipi sta VISUS med srednješolci in Magnet Strap Winder med univerzitetnimi študenti, oba iz Slovenije. Konference PODIM Start Up v Mariboru se bosta udeležili drugo in tretjeuvrščeni ekipi, Leaflife iz Italije in VAH iz Srbije v kategoriji srednješolcev ter Voćaka iz Črne gore in Eklinika iz Bosne in Hercegovine v kategoriji študentov.
Na pobudo Izolske deklaracije so bile prvič podeljene tudi vetrnice odličnosti in častni nazivi ambasadorjev makroregionalnih strategij, s katerimi so nagradili najbolj izkušene in zaslužne za širitev ideje tudi na druga področja javnega življenja, s priporočilom, da ta priznanja postanejo tradicionalna. Andreja Jerina, nacionalna koordinatorka makroregionalnih strategij na slovenskem zunanjem ministrstvu, pobudnica podelitve, je motiv vetrnic pojasnila takole: »Ogledali smo si soline in uvideli tehnologijo, ki s pomočjo vetra in sonca v morski vodi najde zrno soli, ki človeku izboljša življenje brez ogrožanja narave. Zato je vetrnica iz solin idealen simbol naših prizadevanj.” Poudarjen je tudi pomen Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij, ki je že šest let zaporedoma organiziran septembra v Izoli.
Na zaključnem zasedanju sta dosežke 6. foruma povzela Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, in Jean-Pierre Halkin, vodja enote za makroregije pri Evropski komisiji, ki je pohvalil prispevek Slovenije pri konkretizaciji ciljev in metod dela v času predsedovanja ter pohvalil rekorden doseg 6. foruma z že prej omenjenimi 5.500 udeleženci, vključno z 2.000 iz mlajših generacij.
Forum je z ekskluzivnim nastopom pred skoraj tisočglavo spletno publiko zaključil violončelist Luka Šulić, slovenska polovica svetovno znanega dvojca 2Cellos, katerega mama prihaja (zgolj kot zanimivost) ravno iz Izole.
Iztok Škerlič ob zaključku foruma: “Izola je z uspešno organizacijo foruma dokazala, da so občine lahko pomemben dejavnik razvoja in partner z državo pri skupnem načrtovanju in izvajanju evropskih projektov in posvetih. Posebej smo ponosni, da smo pustili papirnato sled z Izolsko deklaracijo in na terenu prenovljene table Varuj morje, ki bodo spominjale na forum. Opominjale pa bodo, da lahko obale skupnega morja ostanejo čiste samo s sodelovanjem vseh držav pri trajnostnem upravljanju.”
Ob zaključku Foruma pa še nekaj malega statističnih podatkov sodelujočih podjetij, letos žal v virtulni obliki:
- 35 EEN soorganizatorjev B2B-ja,
- 129 prijavljenih na B2B,
- 126 aktiviranih prijav sodelujočih,
- 94 predlaganih sestankov in
- 64 potrjenih/izvedenih sestankov.
Slovenija je bila pohvaljena za odlično predsedovanje kljub nepredvidljivim družbenim razmeram, vodenje Strategije pa je simbolično prevzela Albanija. Albanska zunanja ministrica Olta Xhacka je poudarila, da bodo nadaljevali z dobro prakso slovenskega predsedovanja, ki se je posebej osredotočilo na mlade.
Anja Vertnik
