Slovenija je lani sprejela zakonodajo, po kateri bi morale biti vse lastniške mačke do konca letošnjega leta označene z mikročipom in vpisane v Centralni register hišnih živali. Država je lastnikom pri tem pomagala tudi s sofinanciranjem stroškov. Toda le dva meseca pred začetkom izvajanja splošne obveznosti je ministrstvo pripravilo predlog, ki bi pravila bistveno omilil.
Po novem bi morali lastniki mačke obvezno čipirati in registrirati le pred prodajo, podaritvijo ali oddajo drugemu lastniku, tudi kadar gre za posvojitev iz zavetišča. Za mačke, ki bi ostale pri obstoječih lastnikih, bi bila označitev prostovoljna.
Organizacije opozarjajo na korak nazaj
Predlagani spremembi odločno nasprotuje Zveza nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije. Po njihovem mnenju bi opustitev splošne obveznosti pomenila nazadovanje pri prizadevanjih za zmanjšanje števila zapuščenih živali.
V zvezi opozarjajo, da je država v uvedbo obveznega označevanja že vložila skoraj tri milijone evrov, še pred kratkim pa je tudi sama poudarjala pomen tega ukrepa.
Mikročipiranje po njihovem prepričanju ni zgolj administrativna obveznost. Omogoča namreč ugotavljanje lastništva, hitrejše vračanje izgubljenih živali in učinkovitejše ukrepanje ob zapustitvi mačke. Pomembno vlogo ima tudi pri nadzoru nad nezakonito trgovino z živalmi.
Število registriranih mačk se je močno povečalo
Da je uvedba obveznega označevanja že prinesla spremembe, kažejo tudi uradni podatki. Po navedbah Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je bilo septembra 2026 v Centralnem registru hišnih živali vpisanih že več kot 141.000 mačk, kar je dobrih 83.000 več kot leto prej. K občutnemu povečanju je verjetno prispevalo tudi državno sofinanciranje čipiranja, ki je lastnike spodbudilo k označitvi in registraciji njihovih živali.
Zavetišča vsako leto sprejmejo več kot 10.000 mačk
Eden ključnih razlogov za uvedbo obveznega označevanja je problematika zapuščenih in prostoživečih mačk.
Po podatkih, ki jih navaja Zveza za živali, slovenska zavetišča vsako leto sprejmejo več kot 10.000 mačk. Njihova oskrba predstavlja veliko organizacijsko in finančno breme tako za zavetišča kot za občine.
Pri mačkah brez mikročipa je pogosto težko ugotoviti, ali gre za izgubljeno lastniško žival, zapuščeno mačko ali žival, ki nikoli ni imela lastnika.
Z obveznim označevanjem bi bilo mogoče vsaj pri registriranih mačkah hitreje poiskati lastnika in ugotoviti, kdo je odgovoren za žival.
V zvezi sicer priznavajo, da čipiranje samo po sebi ne more rešiti celotne problematike, vendar ga vidijo kot pomemben del dolgoročnega sistema zaščite živali.
Zakaj ministrstvo predlaga spremembo?
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predlog novele zakona o zaščiti živali poslalo v javno obravnavo 2. oktobra.
Ob predstavitvi predloga je minister Janez Cigler Kralj pojasnil, da želijo nekatere zakonske obveznosti prilagoditi tako, da bodo v praksi izvedljive in sorazmerne.
Pri označevanju mačk ministrstvo predlaga, da se obveznost veže predvsem na trenutek menjave lastnika, ko je sledljivost živali po njegovi oceni še posebej pomembna.
S tem bi se splošna obveznost, sprejeta leta 2025, spremenila v obveznost, vezano na prodajo oziroma oddajo živali.
Obvezno čipiranje podpira tudi veterinarska stroka
Stališče Zveze za živali podpirajo tudi številne strokovne organizacije.
Nacionalni center za dobrobit živali in Klinika za male živali Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani sta se zavzela za ohranitev obveznega označevanja in registracije vseh lastniških mačk.
Enako stališče je izrazilo Slovensko združenje veterinarjev za male živali, ukrep pa podpirajo tudi različna mednarodna veterinarska združenja in Zveza felinoloških društev Slovenije.
Podporniki ukrepa poudarjajo, da označevanje omogoča boljšo sledljivost živali, prispeva k odgovornemu lastništvu in lahko dolgoročno zmanjša pritisk na zavetišča.
Kaj pa evropska zakonodaja?
Vprašanje označevanja mačk se ureja tudi na evropski ravni.
Zveza za živali opozarja na evropsko ureditev o dobrobiti in sledljivosti psov in mačk, ki predvideva postopno uvedbo obveznega označevanja in registracije. Po navedbah zveze je skrajni rok za vključitev vseh lastniških mačk leto 2041.
Organizacije zato menijo, da bi Slovenija z opustitvijo že sprejete obveznosti odstopila od smeri, v katero se razvijajo evropska pravila.
Kaj to pomeni za lastnike mačk?
Za zdaj ostaja v veljavi ureditev, sprejeta leta 2025, po kateri morajo biti vse lastniške mačke označene in registrirane do konca leta 2026.
Predlagana sprememba še ni sprejeta. Javna obravnava se je zaključila 2. novembra, nadaljnja usoda predloga pa je odvisna od zakonodajnega postopka.
Država je v prehodnem obdobju čipiranje tudi sofinancirala. Do konca avgusta je prispevek znašal 30 evrov na mačko, od septembra do konca decembra pa znaša osem evrov.
Ali bodo morali vsi lastniki mačk od januarja prihodnje leto izpolniti prvotno predvideno obveznost ali pa bo čipiranje ostalo obvezno samo ob menjavi lastništva, bo tako odvisno od odločitve zakonodajalca.
