”V okviru zbiranja bioloških podatkov na področju morskega ribištva že nekaj let zaznavamo povečano številčnost orad. Povečana številčnost se odraža tudi v podatkih o ulovu morskih gospodarskih ribičev. Leta 2012 se je ulov podvojil glede na predhodno leto in dosegel dobrih 11 ton. Sledilo je povečevanje ulova do leta 2015, ko so ribiči ujeli dobrih 30 ton. Pozneje se je ulov zmanjšal in v obdobju 2016 do 2022 nihal okoli 15 ton na leto,” so nam na vprašanje o spremljanju naraščanja števila orad v našem morju odgovorili z Zavoda za ribištvo.
Razlogi za povečano število orad so različni in še vedno niso jasno dokazani. Kot so nam pojasnili na zavodu, na povečanje populacije vselej vpliva veliko dejavnikov. Nekateri med njimi so uspešno razmnoževanje, dovolj hrane za odraščajoče ribe ali ugodni oceanografski dejavniki. ”Če je več takih dejavnikov v nekem obdobju ugodnih, se populacija poveča, sicer pa se zmanjša. Taka dinamika spreminjanja številčnosti osebkov velja za populacije vseh vrst”.
Povečane številčnosti orad se veselijo gospodarski in prostočasni ribiči. Na drugi strani pa povzroča skrbi gojiteljem klapavice. Ne le pri nas, v vsem Sredozemlju opažajo manjše ali večje škode, ki jih orade povzročajo v marikulturi. Pomembna hrana orad so namreč školjke, predvsem tiste z mehkejšo lupino. Take školjčne lupine zlahka strejo z močnim zobovjem. V školjčišča Piranskega zaliva, Strunjana in Debelega rtiča se skorajda ne splača več vlagati, saj so se orade tam navadile na hrano, zato so rešitev le nove lokacije.
Povečanje števila orad v divjini Jadranskega morja, z vidika ribištva in ljubiteljev morske gastronomije, predstavlja pomemben pojav, vendar so med raziskavo na splitskem Inštitutu ugotovili, da je kljub navidezno pozitivnim vidikom treba nadaljevati previdno spremljanje in iskanje modelov trajnostnega upravljanja s populacijo orad, da bi se izognili resnim in neželenim posledicam na ekosistem Jadranskega morja.
