Fastelavn je danska različica našega pusta. Praznuje se zadnjo nedeljo ali ponedeljek pred pepelnično sredo. Tako kot pri nas se našemijo predvsem otroci in za dan postanejo princeske, levi, vesoljci, gasilci in ostali bolj ali manj strašni junaki. Praznovanje fastelavn praznika se nekoliko razlikuje med nordijskimi državami in tudi med samimi regijami v državah. Vsem pa so skupni našemljeni otroci, ki hodijo od vrat do vrat, prepevajo tradicionalno Fastelavn pesem ter nabirajo domače dobrote in sladkarije (podobno kot Američani praznujejo noč čarovnic). Je dan, ko ga družine preživijo skupaj, vse se vrti okrog otrok ter zabavnih iger. Včasih so se šemili vsi Danci, ne glede na starost, danes pa le redko vidimo odrasle maškare. Tudi razne procesije so postale stvar preteklosti. Zdi se, da Danci prerastejo pust veliko prej kot Slovenci. Najbolj nenavadna tradicija povezana s festelavnom pa je igra mačke v sodu. Dobesedni prevod igre je »udari maćko iz soda«, ki še najbolj spominja na igre s pinjato. Danci uporabijo lesene sode, ki jih napolnijo s sladkarijami in včasih pomarančami. Na sodih mora biti narisana mačka. Otroci tolčejo z lesenimi kiji po sodu, dokler ga ne razbijejo in se prebijejo do sladkarij. Tisti, ki sodu prvi razbije dno, postane kraljica mačk, kdor pa razbije zadnji del soda, postane kralj mačk. Razbijanje soda je tradicija, ki na Danskem sega več stoletij v preteklost. Na Dansko so jo prinesli nizozemci, ki so se naselili v Kopenhagnu v zgodnjem 16. stoletju. V originalni različici igre je bila v sodu namesto sladkarij živa mačka. In tolčenje po sodu, v katerem je bila zaprta mačka naj bi ljudi varovalo pred vsem slabim. Mačke so imeli v sodih vse do 19. stoletja. Načeloma naj mačke ne bi bile ubite med razbijanjem soda. Pustili so jim pobegniti, ko se je sod razbil (če so prestrašene živali seveda preživele do tega trenutka). Seveda pa pust ne bi bil pust brez danske različice krofov. Imenujejo se fastelavnsboller. Gre za sladko okroglo pecivo, polnjeno s sladko smetano in prelito s sladkorjem ali čokolado. Tu ni dvoma, da so slovenski krofi veliki zmagovalec. Fastelavnsris pa je del praznika, ki je verjetno bolj po godu otrokom kot staršem. Otroci napravijo iz vej šopek, ki ga okrasijo z risbicami in raznimi papirnatimi okraski, perjem, jajčnimi lupinami, … S tem šopkom na faselavns nedeljo z (rahlim) bičanjem zbudijo starše. Za nagrado pa starši svojim malim nagajivcem podarijo danski krof. Namesto da se otroci bojijo kurentov, ki na ves glas preganjajo zimo, se v februarju na danskem starši »bojijo« svojih otrok.
Nina Ločniškar
