Po nedavni potrjeni smrti zaradi malarije v Sloveniji, prvi po treh desetletjih, se je znova odprlo vprašanje, kako nevarna je ta bolezen za ljudi, ki potujejo v tropske in subtropske kraje. Strokovnjaki opozarjajo, da je malarija še vedno ena najresnejših nalezljivih bolezni na svetu, tveganje za okužbo pa je v določenih državah zelo visoko.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so letos okužbe pri slovenskih potnikih zaznali po potovanjih v Ruando, Tanzanijo in na Zanzibar. Največ primerov bolezni sicer še vedno beležijo v državah podsaharske Afrike.
Kje na svetu je nevarnost največja?
Tveganje za okužbo z malarijo je največje v podsaharski Afriki, posameznih delih Azije, Južne in Srednje Amerike ter na nekaterih pacifiških otokih. Strokovnjaki območja delijo na regije z visokim, srednjim in nizkim tveganjem.
Med bolj izpostavljena sodijo predvsem tropska območja z visoko vlago in temperaturami med 20 in 30 stopinjami Celzija, saj takšni pogoji omogočajo hitro razmnoževanje komarjev, ki prenašajo bolezen. Število komarjev je običajno največje ob koncu deževnega obdobja in na začetku sušne sezone.
Malarija se praviloma ne pojavlja na nadmorskih višinah nad približno 2.500 metri.
Večje tveganje zunaj mest in ponoči
Možnost okužbe je večja na podeželju kot v urbanih območjih, čeprav tudi nekatera večja afriška mesta niso izjema. Pomemben dejavnik je tudi način potovanja. Več časa kot oseba preživi na endemskem območju, večja je možnost okužbe.
Posebej tvegane so aktivnosti na prostem med mrakom in zoro, ko so komarji najbolj aktivni. Dodatno nevarnost predstavljajo neklimatizirani prostori brez zaščitnih mrež in komarnikov.
Po podatkih NIJZ so v Sloveniji med letoma 2009 in 2018 zabeležili več deset primerov malarije, vsi pa so bili povezani s potovanji v tujino.
Pred potjo priporočljiv obisk ambulante za potnike
Slovenski potniki, ki odhajajo v države z večjim tveganjem za okužbo, se morajo pred potovanjem ustrezno zaščititi. Svetovanje izvajajo ambulante za potnike na območnih enotah NIJZ, kjer zdravniki ocenijo tveganje glede na destinacijo, trajanje bivanja in zdravstveno stanje posameznika.
Za območja z visokim in srednjim tveganjem zdravniki pogosto predpišejo antimalarike – zdravila, ki zmanjšajo možnost razvoja bolezni oziroma težjega poteka okužbe. Izbira zdravila je prilagojena posamezniku in načinu potovanja.
Posebno previdnost strokovnjaki priporočajo otrokom, nosečnicam, starejšim osebam, ljudem z oslabljenim imunskim sistemom ter osebam brez vranice, saj je pri njih večja verjetnost zapletov.
Zaščita pred komarji ostaja ključna
Tudi ob jemanju preventivnih zdravil je nujno dosledno preprečevanje pikov komarjev. Med osnovne zaščitne ukrepe sodijo uporaba repelentov, nošenje dolgih oblačil in obutve, ki pokrije čim več kože, ter uporaba zaščitnih mrež.
Spalne mreže morajo biti nepoškodovane in pravilno nameščene, pogosto pa jih dodatno zaščitijo z insekticidi. Ti se lahko uporabljajo tudi za obdelavo oblačil in zaprtih prostorov.
Bolezen lahko hitro postane življenjsko nevarna
Malarijo povzročajo paraziti plazmodiji, ki jih prenašajo samice komarjev rodu Anopheles. Simptomi bolezni so lahko zelo različni. Med najpogostejšimi so vročina, mrzlica, močno potenje, glavobol, bolečine v mišicah, utrujenost, prebavne težave in kašelj.
V nekaterih primerih je lahko povišana telesna temperatura celo edini znak bolezni.
Če bolezni ne odkrijejo pravočasno, lahko pride do hudih zapletov, kot so odpoved ledvic, motnje zavesti, težave z dihanjem, krvavitve, huda slabokrvnost in šokovno stanje.
Zdravniki opozarjajo, da malarija brez hitrega zdravljenja lahko hitro napreduje v življenjsko ogrožajoče stanje, smrtni primeri pa so največkrat povezani s prepozno diagnozo in začetkom zdravljenja.
