Zgrafito je stara umetniška tehnika okraševanja stenskih površin, predvsem fasad. Pri njej umetnik nanese več plasti ometa različnih barv, nato pa z vrezovanjem oziroma praskanjem odstranjuje zgornjo plast in razkriva spodnjo. Na ta način nastanejo večbarvni vzorci, podobe in prizori, ki postanejo del same stenske površine.
Lakovičev zgrafito v zgornjem vrtu Pokrajinskega muzeja Koper prikazuje istrska opravila. Delo je nastalo leta 1956 za nekdanji hotel Galeb in je sestavljeno iz petih barvnih plasti. Poslikava meri približno 7,25 metra v širino, v višino pa od 2,10 do 2,50 metra.
Zgrafito je bil umeščen na ovalni oder za glasbenike v sklopu zunanje hotelske restavracije s plesiščem. Prostor je danes preurejen v zgornji vrt Pokrajinskega muzeja Koper.
Poslikava je skozi desetletja izpostavljenosti utrpela različne poškodbe. Na več mestih je razpokana in okrušena. Na njeni desni strani sta ohranjeni tudi signaturi »LAKOVIČ VL. 1965« in »1994 REST. V. SNOJ«, ki pričata o kasnejših posegih na delu.
Po več kot tridesetih letih bo poslikava ponovno deležna strokovne konservatorsko-restavratorske obravnave. Dela izvajajo restavratorji Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
S konservatorsko-restavratorskim posegom bodo izboljšali stanje poslikave ter jo ustrezno obravnavali z namenom njenega dolgoročnega ohranjanja. Pri tem je pomembno ohraniti čim več izvirnega materiala ter značilnosti umetnikove izvedbe.
Restavriranje, ki ga lahko spremljajo tudi obiskovalci
Posebnost projekta je, da proces restavriranja ne bo ostal skrit za vrati. Obiskovalci bodo lahko pogledali restavratorjem pod roke in spremljali delo neposredno na poslikavi.
V času izvajanja del, predvidoma do konca oktobra, bo ogled restavriranja mogoč od torka do petka med 11.00 in 11.15. Obiskovalci bodo lahko spremljali posamezne faze dela, izvedeli več o tehniki zgrafito ter spoznali delo konservatorjev-restavratorjev.
Ker se bo poslikava skozi proces postopoma spreminjala, projekt obiskovalce spodbuja tudi k večkratnemu obisku.
Kaj govori stena? Pridite večkrat. Stena bo vsakokrat povedala malo več.
Vpogled v delo restavratorjev je za obiskovalce brezplačen.
Srečanje z dediščino: Restavriranje v živo
Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD) in Teden kulturne dediščine (TKD) 2026 bodo v Sloveniji potekali od 26. septembra do 10. oktobra 2026. Letošnja osrednja skupna evropska tema se glasi »Ogrožena dediščina: oživitev, upor, ponovna zamisel« (Heritage at Risk: Revive, Resist, Reimagine). Tema v ospredje postavlja vprašanja, kako kulturno dediščino zaščititi pred sodobnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, urbanizacija in drugi pritiski, ter kako jo lahko z novimi pristopi ohranjamo in ponovno vključujemo v življenje skupnosti.
V Pokrajinskem muzeju Koper bomo temo povezali s konkretnim primerom ohranjanja kulturne dediščine – restavriranjem Lakovičevega zgrafita.
V nedeljo, 4. oktobra 2026, bo v muzejskem lapidariju potekalo posebno Srečanje z dediščino z naslovom »Restavriranje v živo – predstavitev zgrafita v muzejskem lapidariju«.
Dogodek bo obiskovalcem ponudil podrobnejši vpogled v umetniško delo, njegovo zgodovino in proces konservatorsko-restavratorske obravnave. Predstavljena bo zgodovina poslikave in prostora, v katerem se nahaja, restavratorji Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pa bodo predstavili konservatorsko-restavratorski poseg ter demonstrirali izbrane restavratorske postopke na zgrafito.
Srečanje bo tako priložnost za neposreden vpogled v delo restavratorjev in v postopke, s katerimi skrbijo za ohranjanje umetniške dediščine.
O Vladimirju Lakoviču
Vladimir Lakovič (1921–1997) je bil akademski slikar, ilustrator in knjižni opremljevalec. Rodil se je v Doberdobu, šolal pa se je v Ljubljani, kjer je pozneje študiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti in leta 1950 diplomiral. Študij je nadaljeval na specialki za slikarstvo pri Gabrijelu Stupici.
Ukvarjal se je s slikarstvom, stensko sliko, risbo, ilustracijo in knjižno opremo. Sodeloval je pri številnih slovenskih revijah in časnikih ter ilustriral številna knjižna dela. V slikarstvu se je oprl na realistično tradicijo, ki jo je nadgradil z izrazito osebno, ekspresivno in prečiščeno interpretacijo.
Pomemben del njegovega ustvarjanja predstavlja vojna motivika, zlasti izkušnja koncentracijskih taborišč. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, med drugim Kajuhovo nagrado ter nagrado Prešernovega sklada leta 1973.
Lakovičev opus obsega različne zvrsti in tehnike, med njimi tudi stensko slikarstvo, kamor sodi zgrafito v zgornjem vrtu Pokrajinskega muzeja Koper.
