V prebujajoči se pomladi, ko narava znova oživi, se med prvimi zelenimi listi, ki prebijejo skozi še hladno zemljo, pojavi tudi čemaž. Ta skromna rastlina, znana tudi pod imeni divji česen, medvedji luk ali Allium ursinum, je pravo darilo narave, ki ne le obogati našo kuhinjo s svežimi okusi, temveč prinaša tudi številne zdravilne učinke.
Novejše študije potrjujejo ljudska znanja
Čemaž je trajnica, ki cveti od aprila do junija, najdemo pa ga v senčnih gozdovih po vsej Evropi. Skupaj s porom, čebulo, česnom in drobnjakom sodi v družino lukovk, po okusu in aromi se najbolj približa česnu in drobnjaku.
Kot vse česnovke tudi čemaž vsebuje organske žveplove spojine, pa tudi kalij, cink, mangan, vitamina C in B. Številne novejše raziskave dokazujejo, da čemaž deluje kot antibiotik in antimikotik.
Čemaž, šmarnica in podlesek
Za čemaž so značilni široki, suličasti listi in beli, zvezdasti cvetovi, ki tvorijo dežnikasto socvetje. Pri nabiranju čemaža je treba biti pozoren, saj ga lahko kaj kmalu zamenjamo z podobnimi, a strupenimi rastlinami, kot sta šmarnica (na spodnji fotografiji) ali jesenski podlesek.
Čemaž in uporaba v kulinariki
Čemaž je cenjen zaradi svojega česnu podobnega, a milejšega okusa. Uporabljamo ga lahko svežega v solatah, kot začimbo v juhah in omakah ali v pestu, ki je priljubljena pomladna specialiteta. Njegovi listi dodajo značilen okus tudi maslu, sirom, skuti, tofuju in kruhu, medtem ko so čemaževi cvetovi čudovit dekorativni dodatek jedem.
Sveži čemaž je sicer treba porabiti čim prej, saj njegovo eterično olje hitro izhlapi.
Zdravilne lastnosti čemaža
Čemaž je bil v ljudski medicini ena od pomembnih zdravilnih rastlin. Tradicionalno mu pripisujejo očiščevalno delovanje, uporablja se za spodbujanje prebave, čiščenje krvi in kot naravni antibiotik. Podobno kot česen pa blagodejno vpliva na ožilje, čisti kri in znižuje raven holesterola. Učinkovit naj bi bil tudi zoper spomladansko utrujenost in kot afrodiziak.
