Šimpanzinja Mojca je v živalskem vttu živela vse od leta 1976. Rojena je bila v Afriki, v Ljubljano pa je prišla iz Belgije. Kot pravijo je iskala pozornost svojih oskrbnikov in obiskovalcev. Živalski vrt bo drugačen, to so povedali ob slovesu Šimpanzinje Mojce kot piše MMC.
Bila je prava ‘gospodinja’. Znala je pometati, ribati s krtačo in s papirjem čistiti steklo. Sicer je res, da je bolj razmazala kot očistila, zato so za njo temeljito počistili še oskrbniki. Gibov se je naučila z opazovanjem dela oskrbnikov. Mojca si je znala z robčkom obrisati nos. Bila je tudi abstraktna ‘slikarka’, kadar koli je dobila papir in barvice. Vedno je bila vesela prijaznih in spoštljivih obiskovalcev. Drugim pa je postavila mejo tako, da jih je pljunila, vrgla iztrebek ali nanje zavpila,” so nekaj osebnostnih značilnosti babice Mojce povzeli v ljubljanskem živalskem vrtu.
Šimpanzinja Mojca je bila mama in babica
Bila je mama Tomiju, Poldetu, Urški, Cilki, Neži in Titiju ter babica Joku, Niki, Leoni in Taju. Kot so še povedali kroničnih zdravstvenih težav ni imela, občasno so jo dajala kakšna prehladna obolenja. Da nekaj ni vredu so opazili 24. junija, ko je nenadoma oslabela diagnostične preiskave so pokazale, da je prišlo do odpovedi srca. 27. junija so jo evtanazirali. Šimpanzi v živalskih vrtovih živijo okrog 40 let.
