Knjiga pred spanjem, nekaj poglavij na dopustu ali pol ure branja ob jutranji kavi. Branje običajno povezujemo s sprostitvijo, učenjem in zabavo, raziskave pa kažejo, da bi lahko bila ta preprosta navada povezana tudi z bolj zdravim staranjem možganov in celo z daljšim življenjem.
Ena najbolj odmevnih raziskav na tem področju je pokazala, da so imeli starejši ljudje, ki so brali knjige, v 12-letnem obdobju za približno 20 odstotkov manjše tveganje za smrt kot tisti, ki knjig niso brali. Raziskovalci so pri tem upoštevali številne druge dejavnike, med drugim starost, izobrazbo, premoženje in zdravstveno stanje.
Toda zgodba se pri dolgoživosti ne konča. Novejše raziskave kažejo, da bi lahko miselno aktivno življenje igralo pomembno vlogo tudi pri ohranjanju kognitivnih sposobnosti v starosti.
Pol ure branja knjige na dan
Raziskava znanstvenikov z univerze Yale, objavljena leta 2016 v reviji Social Science & Medicine, je zajela 3635 ljudi, starejših od 50 let.
Raziskovalci so spremljali njihove bralne navade in preživetje v naslednjih 12 letih. Povezava z daljšim življenjem je ostala prisotna tudi po upoštevanju drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na zdravje in življenjsko dobo. Korist je bila zaznana že pri približno 30 minutah branja knjig na dan.
Zanimiva je bila še ena ugotovitev: povezava je bila izrazitejša pri knjigah kot pri časopisih in revijah. Avtorji so ugotovili tudi, da je del povezave med branjem knjig in preživetjem mogoče pojasniti s kognitivnimi sposobnostmi.
To seveda ne pomeni, da bo knjiga sama po sebi podaljšala življenje. Raziskava je pokazala povezavo, ne pa dokazala, da je prav branje neposredni vzrok za daljšo življenjsko dobo.
Branje in staranje možganov
Še zanimivejši rezultati prihajajo iz 14-letne raziskave, v kateri so spremljali 1962 starejših prebivalcev Tajvana.
Tisti, ki so brali vsaj enkrat tedensko, so imeli v različnih obdobjih spremljanja manjšo verjetnost kognitivnega upada. Povezavo so raziskovalci zaznali ne glede na stopnjo izobrazbe sodelujočih.
Branje namreč ni povsem pasivna dejavnost. Med branjem sledimo informacijam, si zapomnimo prejšnje dogodke, povezujemo različne dele zgodbe in predvidevamo, kaj bi se lahko zgodilo v nadaljevanju.
Nova raziskava prinaša še en zanimiv namig
Letos je dodatno pozornost vzbudila raziskava znanstvenikov Rush University Medical Center, ki je spremljala 1939 starejših odraslih in proučevala tako imenovano kognitivno bogatenje skozi življenje.
Sem sodijo različne miselno spodbudne dejavnosti – od branja in pisanja do učenja jezikov in drugih oblik vseživljenjskega učenja.
Ljudje z najvišjo stopnjo takšne vseživljenjske miselne aktivnosti so imeli za 38 odstotkov manjše tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni in za 36 odstotkov manjše tveganje za blago kognitivno motnjo. Pri njih se je Alzheimerjeva bolezen pojavila tudi približno pet let pozneje kot pri najmanj miselno aktivni skupini.
Tudi tukaj je potrebna previdnost: rezultati kažejo povezavo, ne dokazujejo pa, da lahko samo branje prepreči demenco.
Za knjigo očitno nikoli ni prepozno
Skupno sporočilo raziskav je kljub temu zanimivo. Skrb za zdravo staranje ni povezana samo z gibanjem, prehrano in spanjem. Pomembno je tudi, da možganom skozi življenje dajemo delo.
Branje je pri tem ena najpreprostejših možnosti. Ne zahteva posebne opreme, zanj ni treba v telovadnico in začnemo lahko že z nekaj stranmi na dan.
Če torej že dolgo iščete razlog, da bi zvečer telefon odložili nekoliko prej in namesto njega vzeli v roke knjigo, vam znanost ponuja precej dober izgovor.
