Soorganizator in lokalni pridelovalec Gianfranco Giassi je za STA pojasnil, da so s praznikom začeli pred 26 leti ob iskanju načinov za trženje pridelka. Do pred nekaj leti je dogodek v treh dneh privabil do 20.000 obiskovalcev.
Število gostov po njegovih besedah zdaj rahlo upada predvsem zaradi širjenja zasaditev po Vipavski dolini, Goriških brdih in celotni državi. Kljub temu poudarja, da ostaja pravi mediteranski kaki značilnost istrskega prostora. Letošnja letina je v Strunjanu zelo slaba, kar organizatorji pripisujejo hudi suši in močnemu soncu. “Običajno pet strunjanskih pridelovalcev letno zbere 200 ton kakijev, letos pa ne bodo dosegli niti polovice povprečne količine, saj pridelek dosega okoli 30 do 50 odstotkov lanske bere,” je dejal Giassi.
Kljub slabšemu donosu in širjenju pridelave v druge regije ocenjuje, da se trženje še vedno splača. Samo od prodaje “zlatega jabolka” kmet sicer ne more preživeti in potrebuje dodatne dejavnosti, a strunjanski pridelovalci zaradi prepoznavnosti pridelke še vedno uspešno prodajo. Na letošnjem prazniku sodeluje pet strunjanskih pridelovalcev.
Obiskovalcem ponujajo klasiko, od svežih sadežev do kakijeve krostate, sladoleda in drugih jedi. Program do nedelje med drugim vključuje tržnico dobrot, tekmovanje za največji kaki in brezplačne oglede razstave v Krajinskem parku Strunjan. Danes popoldne bosta v hotelu Krka potekala predavanje o ribiški jezikovni dediščini v Tržaškem zalivu in okrogla miza o Strunjanskih solinah s premierno predstavitvijo kratkega filma, zvečer pa bosta nastopila otroški pevski zbor iz Brtonigle in klapa iz Kaštela. Sobotni program prinaša strokovni predavanji zavoda za kmetijstvo in gozdarstvo o tehnologiji pridelave ter predelavi kakija in zabavni večer z ansamblom Istrski fantje.
V nedeljo bo dogodek poleg tržnice gostil srečanje harmonikarjev. V šotoru bo vse dni na ogled tudi razstava likovnih del lokalnih vrtcev, šol in združenja italijanske skupnosti Tartini.
