Premier Janez Janša je ponovno opozoril na vprašanje dostopa do arhivov nekdanjih jugoslovanskih služb, ki bi morali biti predani Sloveniji. Na družbenem omrežju X je pojasnil, da zahteva ni nova, temveč izhaja iz sporazuma o nasledstvu po razpadu nekdanje Jugoslavije. Ob tem je poudaril, da Slovenija ne bo podprla nadaljnjega približevanja Srbije Evropski uniji, dokler ne bodo izročeni dokumenti, ki se nanašajo na Slovenijo.
Janša je navedel, da so na predajo arhivov opozarjale tudi prejšnje vlade pod vodstvom SDS in da naj bi Srbija takšno obveznost že sprejela. Hkrati je kritiziral vlade, ki so bile na oblasti v vmesnem obdobju, saj po njegovem mnenju pri reševanju vprašanja niso vztrajale dovolj odločno.
Zahteva zajema dokumentacijo nekdanje Udbe oziroma Službe državne varnosti (SDV), Jugoslovanske ljudske armade (JLA), Zveznega sekretariata za notranje zadeve (ZSNZ) in drugih nekdanjih služb Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).
Del dokumentacije naj bi bil uničen v bombardiranju
Srbske oblasti so slovenski strani v preteklosti sporočile, da je bilo pet arhivskih sklopov zveznega sekretariata za notranje zadeve uničenih ali huje poškodovanih med Natovimi napadi na Beograd leta 1999. Takrat je bila bombardirana tudi stavba tamkajšnjega ministrstva za notranje zadeve.
Direktor Arhiva Republike Slovenije Andrej Nared je v oddaji Odmevi na RTV Slovenija pojasnil, da je to edina uradna informacija, ki jo imajo slovenski arhivi o usodi omenjenega gradiva. Do dokumentacije zveznega sekretariata za notranje zadeve slovenski arhivisti doslej niso mogli dostopati.
Nared je ob tem pojasnil, da je v vojaškem arhivu, v okviru fonda varnostne agencije, ohranjenih približno 146 škatel gradiva, ki so ga slovenski strokovnjaki že pregledali. Vendar je dokumentov, povezanih s Slovenijo, po njegovih besedah razmeroma malo, med njimi pa ni veliko gradiva, ki bi odgovarjalo na najpomembnejša odprta vprašanja.
Arhivi bi lahko osvetlili tudi povojne poboje in afero JBTZ
Raziskovalec in pisatelj Igor Omerza meni, da bi dostop do nekdanjih varnostnih arhivov lahko pomagal razjasniti več pomembnih poglavij slovenske zgodovine. Med drugim bi dokumenti lahko vsebovali podatke o lokacijah žrtev povojnih pobojev, ozadju afere JBTZ ter osebah, ki so sodelovale z nekdanjimi jugoslovanskimi obveščevalnimi službami.
Vprašanje predaje arhivskega gradiva ureja priloga D sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije, ki je začel veljati leta 2004. Sporazum določa okvir za razdelitev pravic, obveznosti in premoženja nekdanje skupne države med države naslednice.
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je ob 25. obletnici podpisa sporazuma letos opozorilo, da pri njegovem izvajanju ostajajo številna nerešena vprašanja. Med njimi je tudi vračanje arhivskega gradiva, pri katerem je bil v zadnjih letih dosežen razmeroma majhen napredek.
Vprašanje dostopa do arhivov tako ostaja odprto, Slovenija pa ga povezuje tudi s svojim stališčem do nadaljnjega napredovanja Srbije v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo.
