Poletna vročina marsikoga zvabi na sonce, vendar strokovnjaki opozarjajo, da dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam lahko povzroči resne zdravstvene težave. Med najnevarnejšimi je sončarica, ki ni zgolj kratkotrajno slabo počutje, temveč lahko v najhujših primerih ogrozi življenje in pusti trajne posledice.
Ko telo izgubi nadzor nad temperaturo
Sončarica je oblika toplotnega udara, ki nastane, ko organizem zaradi dolgotrajne izpostavljenosti vročini in sončnim žarkom ne zmore več učinkovito uravnavati telesne temperature. Ta lahko naraste nad 40 stopinj Celzija, kar lahko prizadene delovanje možganov, srca, ledvic in drugih pomembnih organov.
Za razliko od blažje toplotne izčrpanosti, ki se običajno kaže z utrujenostjo, žejo in oslabelostjo, sončarica pogosto povzroči tudi nevrološke težave, kot so zmedenost, dezorientiranost, motnje koordinacije ali celo izguba zavesti.
Simptomi, ki jih ne smemo prezreti
Prvi znaki sončarice se lahko pojavijo hitro in jih ljudje pogosto podcenjujejo. Med najpogostejšimi simptomi so močan glavobol, vrtoglavica, slabost, bruhanje, izrazita oslabelost, pospešen srčni utrip ter bleda ali nenavadno suha koža.
Posebno pozornost zahtevajo spremembe v vedenju, zmedenost ali izguba zavesti, saj gre za opozorilne znake, da je prizadet živčni sistem. V takšnih primerih je potrebna takojšnja zdravniška pomoč.
Če sumimo na sončarico, je treba osebo čim prej umakniti v senco ali hladen prostor, ji ponuditi tekočino ter telo hladiti s hladnimi obkladki na vratu, pod pazduhami in v dimljah.
Posledice se lahko pokažejo šele pozneje
Čeprav se številni po sončarici navidezno povsem opomorejo, strokovnjaki opozarjajo, da lahko huda oblika toplotnega udara pusti dolgoročne posledice.
Raziskave kažejo, da imajo ljudje, ki so preživeli hujšo sončarico, večje tveganje za razvoj kroničnih bolezni srca in ledvic, presnovnih motenj, oslabljenega imunskega sistema ter slabše odpornosti na telesne napore v prihodnosti.
Prav zato zdravniki opozarjajo, da sončarice ne gre jemati zlahka, tudi če simptomi po nekaj dneh izginejo.
Kaj se dogaja v telesu?
Ena od razlag za dolgotrajne posledice so tako imenovane epigenetske spremembe. Gre za spremembe v delovanju celic, ki nastanejo po izpostavljenosti organizma izjemnemu stresu.
Poenostavljeno povedano si celice »zapomnijo« poškodbe, ki jih povzroči ekstremna vročina. Zaradi tega lahko v prihodnosti delujejo drugače, kar lahko vpliva na zdravje še dolgo po navideznem okrevanju.
Možgani med najbolj ogroženimi
Ker sončarica prizadene osrednji živčni sistem, lahko pusti posledice tudi na delovanju možganov. Nekateri ljudje po hujšem toplotnem udaru poročajo o težavah s koncentracijo, spominom, zmanjšani mentalni vzdržljivosti, spremembah razpoloženja in večji občutljivosti na vročino.
Čeprav večina bolnikov okreva brez trajnih nevroloških poškodb, je pri hujših primerih priporočljivo zdravniško spremljanje.
Kdo je najbolj izpostavljen?
Največje tveganje za razvoj sončarice imajo starejši ljudje, majhni otroci, kronični bolniki, športniki, ki trenirajo v vročini, delavci na prostem ter vsi, ki ne zaužijejo dovolj tekočine.
Posebej med vročinskimi valovi se lahko stanje razvije presenetljivo hitro, zato je previdnost ključnega pomena.
Kako se zaščititi?
Strokovnjaki svetujejo redno pitje vode, izogibanje soncu v najbolj vročem delu dneva, nošenje lahkih in svetlih oblačil ter zadrževanje v senci ali klimatiziranih prostorih. Koristni so tudi mokri obkladki in pogosto preverjanje počutja ljudi, ki so dlje časa na prostem.
Ob visoki telesni temperaturi, zmedenosti, izgubi zavesti ali težavah z gibanjem pa je treba nemudoma poklicati nujno medicinsko pomoč. Hitro ukrepanje lahko namreč bistveno zmanjša tveganje za resne in dolgotrajne posledice.
