Moji dnevni izleti s kolesom po Washingtonu, imajo novo gravitacijsko točko. Ne glede na to, ali kolesarim po Rock Creek parku, ki se kot džungla razteza na severozahodu mesta, ali me pot zapelje v Alexandrijo v Virginiji, ali pa če zgolj delam šive preko mostov, ki povezujejo oba bregova Potomaca, v vsakem primeru pred odhodom domov obkrožim še Belo hišo.
Kot kakšen nadzornik, oskrbnik, preverjam stanje trimeterske ograje, s katero je obdana predsedniška palača. Preštejem število teroristov – tako je protestnike proti policijskemu nasilju in rasizmu oklical predsednik Trump – se z njimi in s policaji pogovarjam. Trg Black Lives Matter, ki ga je protestnikom podarila županja, ni nikoli prazen. Gradbeni oder palače, nasproti parka Lafayette, je polepljen s protestnimi lepaki. Vzdolž 16. ulice in na vogalu, kjer je episkopska cerkev Sv. Janeza, se vsak dan dogaja nekaj novega. Prav na tem vogalu, se je 1. junija, potem, ko sta policija in nacionalna garda po Trumpovih navodilih očistili prostor teroristov, predsednik dal ovekovečiti, z Biblijo v roki. Po velikem prostoru, zaprtem za promet, odzvanja glasba, zbirajo se umetniki, urijo govorniki. Prodajalci majic, darovalci prigrizkov in napitkov so trg spremenili v manjši bazar. Sem in tja pa na prizorišče prikoraka skupina svežih protestnikov. Če jih vprašaš, kako dolgo bodo še protestirali, ti v en glas odgovorijo: “Do novembra!” Bodo zdržali?
In če bodo zdržali, kaj se bo zgodilo, če bo Amerika novembra Donaldu Trumpu rekla ne? Kaj bo on storil? Trump že zdaj napoveduje, da bodo novembrske volitve ponarejene, oziroma da volitve, če jih izgubi, ne bodo legitimne. Je bila Trumpova odločitev, ko je 1. junija nad miroljubne protestnike poslal vojsko in konjenico, generalka za november? Vprašanje se mi rola po glavi že dolgo časa, z eskalacijo Trumpove neobrzdanosti pa ta možnost postaja vse bolj oprijemljiva. Da je bila Amerika zelo blizu svojemu Tiananmenu nihče več ni dvomil, ko je Bela hiša tisti ponedeljek vpoklicala redno vojsko in so nad našimi glavami preletavali black-hawki z oboroženimi vojaki. Ker je možnost, da se bo Trump v primeru poraza na volitvah uprl z vsemi štirimi že postala del predvolilnih debat in nova normalnost, me trese groza. Zdi se mi, da možnost vladanja z vojsko ne šokira nikogar več, razen najbolj vplivnih, upokojenih generalov, ki opozarjajo nad nevarnostjo. V najbolj dramatičnem trenutku so ljudje, kot general Jim Mattis, bivši Trumpov obrambni minister, dosegli, da so nacionalno gardo najprej razorožili, nato pa jo skupaj z enotami redne vojske poslali domov. Toda ti upokojeni in vplivni generali so lahko ukrepali zgolj enkrat. Zdaj sta na vrsti Kongres in redna vojska, če se le-ta odloči, da stopi na stran ljudstva. Naj za zaključek še povem, da sta SARASOTA, Fla., in Arex d.o.o. iz Šentjerneja, decembra lani podpisala ekskluziven dogovor o dobavi vseh Arexovih izdelkov za ameriško tržišče. Ali z drugimi besedami, slovenski gumijasti naboji zdaj udrihajo po gibanju Black Lives Matter.
Andrej Mrevlje
