Svetovni dan preprečevanja samomora je namenjen predvsem ozaveščanju o duševnem zdravju ter zmanjševanju stigme, ki pogosto spremlja pogovor o samomorilnih mislih in drugih hudih duševnih stiskah. Namen ni le opozarjanje na statistiko, temveč tudi spodbujanje posameznikov, da o svojih težavah spregovorijo in poiščejo pomoč. Psihologinja Lucia Rojs je za STA poudarila, da bi bilo treba preventivo in programe pomoči v Sloveniji še dodatno okrepiti na sistemski ravni. Pomembno je namreč, da pomoč ni odvisna zgolj od posameznikovega poguma, da zanjo zaprosi, temveč da je dostopna, pravočasna in dovolj povezana med različnimi službami.
Slovenija še vedno nad evropskim povprečjem
Čeprav se je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji dolgoročno zmanjšala, problem ostaja pomemben javnozdravstveni izziv. Po podatkih NIJZ je zaradi samomora v Sloveniji leta 2024 umrlo 363 ljudi. Podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da je stopnja umrljivosti zaradi samomora v Sloveniji še vedno razmeroma visoka. WHO za Slovenijo navaja stopnjo 19,34 smrti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev. Ob tem pa NIJZ opozarja, da se je stanje v daljšem časovnem obdobju vendarle izboljšalo. Podatki za leto 2026 kažejo na nadaljnje zmanjševanje umrljivosti zaradi samomora v primerjavi z letom 2016.
Pomembno je prepoznati stisko, še preden postane najhujša
Preventiva se začne precej prej, preden človek pride v položaj, ko potrebuje nujno pomoč. Pomembno vlogo imajo družina, prijatelji, šole, delovna okolja, zdravstveni sistem in lokalne skupnosti. Pri mladih je še posebej pomembno zgodnje prepoznavanje težav. NIJZ je letos izpostavil, da učinkovita pomoč mladim zahteva pravočasno prepoznavanje stisk, dostopne oblike pomoči, usposobljene odrasle ter boljše sodelovanje med šolami, zdravstvom in družinami. Tudi podatki WHO kažejo, da je duševno zdravje mladih pomembno področje preventivnega delovanja. V evropski regiji je samomor vodilni vzrok smrti med mladimi, starimi od 15 do 29 let.
Odprti pogovor lahko pomaga
Strokovnjaki zato spodbujajo, da se o duševnih stiskah govori bolj odprto. Pogovor sam po sebi sicer ne more nadomestiti strokovne pomoči, lahko pa pomeni pomemben prvi korak pri prepoznavanju težave. Pri tem je pomembno, da posameznika ne obsojamo, zmanjšujemo njegovih težav ali mu sporočamo, da mora svoje težave rešiti sam. Bolj koristno je, da mu prisluhnemo, ga vzamemo resno in ga spodbudimo k iskanju ustrezne strokovne podpore. Posebno pozornost je treba nameniti tudi načinu, kako se o samomoru poroča v medijih. NIJZ opozarja, da lahko neodgovorno poročanje, predvsem pri mladostnikih, prispeva k pojavu posnemanja samomorilnega vedenja.
Svetovni dan preprečevanja samomora je tako predvsem opomnik, da je pri preprečevanju samomora pomembno sodelovanje celotne družbe. Odgovornost ni samo na zdravstvenem sistemu, temveč tudi na družinah, šolah, delovnih organizacijah, lokalnih skupnostih in vsakem posamezniku, ki lahko opazi, da se nekdo v njegovi bližini spopada s hudo stisko. Če se človek znajde v hudi duševni stiski ali ima občutek, da bi lahko škodoval sebi, je pomembno, da ne ostane sam in čim prej poišče strokovno pomoč oziroma se obrne na nujno medicinsko pomoč.
