Poleg vseh kriz, ki so nas doletele v zadnjih treh letih, obstaja še ena, ki zadeva vse nas. Gre za okoljske katastrofe, ki napredujejo hitreje, kot smo lahko pričakovali.
V Evropi je že suša
Ključni vodni rezervoar, ki z vodo oskrbuje milijone Kataloncev, je vse bolj prazen. Težava z vodo se je razplamtela tudi v Franciji, kjer se več vasi ne more več oskrbovati z vodo iz pipe. In vodostaj največje italijanske reke Pad je že na ravni junija lani. Več kot četrtina celine se že aprila sooča s sušo, številne države pa se pripravljajo na ponovitev lanskega skoraj povsem suhega poletja, če ne še hujšega.
Tudi v Istri smo bili lansko poletje lahko priča pomanjkanju vode, situacija pa je v vseh nas sprožila vprašanje, ali in kako bo problem vode v Istri rešen.
Študija, ki je uporabila satelitske podatke, je v začetku tega leta potrdila, da Evropa že od leta 2018 trpi zaradi hude suše. Naraščajoče temperature otežujejo okrevanje po tem primanjkljaju padavin, zato je stara celina ujeta v nevarnem krogu, v katerem postaja oskrba z vodo vse bolj negotova. “Pred nekaj leti bi rekel, da imamo v Evropi dovolj vode,” pravi Torsten Mayer-Gürr, glavni avtor študije. “Zdaj se zdi, da bi lahko imeli težave,” dodaja.
Lanska zgodovinska suša je izčrpala evropske površinske in podzemne rezervoarje. Zima bi vsaj v tem smislu morala prinesti olajšanje. Toda v mnogih najbolj prizadetih regijah na celini je bilo zelo malo dežja ali snega. Francija, kjer januarja in februarja ni deževalo več kot 30 dni naenkrat, je doživela najbolj suho zimo v zadnjih 60 letih.
Italijanska raziskovalna fundacija CIMA je ugotovila, da se je sneženje do sredine aprila zmanjšalo za 64 odstotkov.
Gladina rezervoarja Sau, severno od Barcelone, je padla na tako nizko raven, da so se oblasti odločile odstraniti ribe, da bi preprečile lakoto in onesnaženje oskrbe z vodo v regiji.
Kljub temu je Evropa dosegla fazo, ko se ‘prebuja’. Mnoge države uvajajo različne ukrepe in strategije za načrtovanje varčevanja z vodo
