Tomaž Perovič: Evropske volitve in zaupanje v slovensko politiko?

Zakaj je bilo leta 2019 na volitvah za evropski parlament na Danskem 66 odstotkov volivcev, v Avstriji skoraj 60 odstotkov in v Italiji skoraj 55 odstotkov? Zakaj imajo na Danskem eno izmed najvišjih obdavčitev, pa se ljudje ne pritožujejo nad višino davkov? Zakaj je šlo v Sloveniji na evropske volitve leta 2019 slabih 30 odstotkov volivcev in zakaj  imamo občutek, da smo obdavčeni bolj kot kdorkoli drug v  Evropi?

Deli novico s tvojimi prijatelji

Ne grem na Evropske volitve, ker bom s tem samo »zrihtal« nekomu dobro plačano službo, rezultati volitev v evropski parlament pa tako in tako zanimajo samo politične stranke, da vidijo, kako jih v tem trenutku podpirajo slovenski volivci. Ali pa: zakaj bi dal nekomu svoj glas, če pa potem sprejme ureditev, da se morajo zamaški na plastičnih steklenicah držati steklenice in če hočem piti vodo ali mleko iz takih steklenic, se dobro polivam.

Prav. Ampak zakaj gredo Danci ali Avstrijci vseeno na takšne volitve?

Res je, da plače, ki jih dobivajo evropski poslanci v primerjavi z njihovimi domačimi, niso posebej izstopajoče in zaupanje, da bodo sprejemali pametne in odgovorne odločitve, ki bodo vplivale tudi na moje življenje, je pri njih večje. Kakorkoli obrneš, je nezaupanje v slovensko politiko močno. Zanimivo, da  so udeležbe nizke v nekateri državah kot Bolgarija, Slovaška, Latvija, Češka, Portugalska. Povrniti ali izgraditi zaupanje v politiko (ali v državno upravo, da bom prepričan, da se moji davki pravilno zapravljajo in ne za nakupe hiš na litijskih cestah), je težak in dolgotrajen posel,  za katerega pa ni prav velikega interesa. Tudi tako je v redu. Nekaj lepih fotografij na instagramu ali nekaj jeznih objav na omrežju X je dovolj za politiko, ki pripelje na volitve manj kot 30 odstotkov Slovencev. Za kaj več pa ne. Pika.