Že od nekdaj po morju plujejo ladje, ki skrbijo za to, da na vsakem koncu sveta prejmejo surovine in ostalo blago, ki ga potrebujemo za naš vsakdan. Samoumevno se nam zdi, da lahko vse pravzaprav dobimo ob vsakem času. Niti predstavljamo si ne, od kod je kaj prišlo, kolikšno pot je prepotovalo, v koliko pristaniščih je bilo ali koliko rok ga je natovorilo, pretovorilo, raztovorilo, kaj šele, da kdaj te roke kljub trdemu delu ostanejo brez plačila … ali celo hrane.
Vse to in mnogo več poznajo na Upravi za pomorstvo v Kopru ali natančneje na pomorski inšpekciji, ki predstavlja steber pomorske varnosti. Tam lahko celo odločijo, da ladja in blago oz. tovor na njej obtiči za določen čas. No, to se zgodi zelo redko, je poudaril njen direktor, mag. Tomo Borovničar, kapitan dolge plovbe, ki nam je predstavil delo tega pomembnega sektorja, ki skrbi za to, da ladje varno zapuščajo koprsko pristanišče.
Ob besedi inšpektor se nam v mislih pogosto prikaže podoba (preveč) samozavestnega in še bolj (pre)strogega človeka, ki nas je obiskal z enim samim ciljem – da nas kaznuje. Zato je g. Borovničar že takoj na začetku pojasnil, da je osnovni koncept pomorske inšpekcije drugačen in specifičen, da tako on kot njegovi sodelavci nimajo ničesar skupnega s tovrstnimi opisi. Njihova vloga in poslanstvo je namreč biti v pomoč članom ladijskih posadk.
Prva in najpomembnejša naloga pomorske inšpekcije je nadzor nad varnostjo človeških življenj oz. ladijskih posadk na morju. V sklopu tega nadzirajo, da so ladje primerno tehnično opremljene in ustrezajo vsem predpisanim standardom za varno plovbo. Sledi varnost morskega okolja, kjer nadzirajo, da ladja ne predstavlja tveganja za onesnaženje morja. Tretje področje so delovni in bivalni pogoji zaposlenih na ladjah, sledi pa mu še nadzor nad pooblastili pomorščakov, s katerimi člani ladijske posadke izkazujejo ustrezno usposobljenost.
Aleš Rotar: V slovensko morje vsako leto vpluje nekaj več kot 2000 ladij
ZA VSE LADJE VELJAJO ENAKA PRAVILA
Slovenija je članica Pariškega memoranduma o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja pomorska inšpekcija, katerega članice so države EU in Kanada. Njegovo osnovno načelo je, da za vsako ladjo, ne glede na zastavo države, pod katero pluje, veljajo enaka pravila.
Ker pa vsake ladje zaradi dinamike vplutij ni mogoče pregledati, sploh pa bi bilo to nesmiselno početi v vsakem pristanišču, jim pri odločanju, ali določeni ladji odrediti inšpekcijski pregled ali ne, pomaga tehnologija. Informacijski sistem Thetis, ki ga vzdržuje Evropska agencija za pomorsko varnost, določa prioritete inšpekcijskih nadzorov ladij. V njem so zbrani vsi bistveni podatki in zgodovina za vsako posamezno ladjo, saj se vanj vnašajo vsi izsledki inšpekcijskih postopkov. Sistem po zapleteni formuli izračuna, ali je določena ladja primerna za inšpekcijski pregled in kakšen naj bi ta bil. Najbolj enostaven je začetni, bolj zahteven je podrobnejši in najbolj obsežen razširjeni pregled. Pri tem se upošteva veliko dejavnikov, kot npr. vrsta in tip ladje, njena starost, kolikokrat je že bila pregledana, ali so bile pri preteklih pregledih že ugotovljene pomanjkljivosti in še bi lahko naštevali. Vrste in časi pregledov se razlikujejo in lahko trajajo od 4 pa vse do 8 ali 10 ur, lahko pa se postopek celo nadaljuje naslednji dan.
Osnovno pravilo je, da v času inšpekcijskega pregleda ladja nemoteno deluje, saj ta ne sme vplivati na delovne procese. Trgovske operacije zaradi pregledov ne smejo trpeti, je izpostavil Borovničar.
Manjše pomanjkljivosti morajo ladje odpraviti že pred izplutjem, druge pa v določenem časovnem obdobju, če pa pomanjkljivosti predstavljajo resno nevarnost za ladjo, posadko ali morsko okolje, se ji lahko prepove izplutje, dokler jih ne odpravi. V izjemnih primerih, ko pomanjkljivosti v pristanišču ni možno odpraviti, pa se ladji dovoli izplutje le za enkratno potovanje, vendar le do najbližje ladjedelnice, kjer je mogoče izvesti popravilo.
POVELJNIKI LADIJ SO VESELI OBISKA INŠPEKTORJEV
Osnova in zelo pomemben del varnega ladijskega prometa predstavljajo predpisi. Da bi si lažje predstavljali njihov pomen, je vodja pomorske inšpekcije postregel s konkretnimi številkami.
Pomorski inšpektorji nadzirajo in skrbijo za izvajanje 11 mednarodnih konvencij, 17 evropskih direktiv in uredb in približno 16 nacionalnih predpisov. In še boljšo predstavo: ena tovorna ladja ima približno 85 različnih listin, kot so ladijska spričevala in drugi dokumenti.
Najpomembnejša plat vsakega inšpekcijskega postopka je komunikacija. Tomo Borovničar je pojasnil, da je pogoj za uspešno izpeljavo inšpekcijskega nadzora posamezne ladje vzpostavitev pristne komunikacije med inšpektorjem in poveljnikom ladje oziroma člani posadke. Na ladjah namreč plujejo pomorščaki različnih nacionalnosti, ver in kultur in delajo v oteženih in nevarnih pogojih. Inšpektor se mora kot bivši pomorščak znati prilagoditi temu okolju in vzpostaviti medsebojno sodelovanje.
Člani posadk vedo, da se nimajo česa bati. Nasprotno, inšpekcijski pregled jim je kvečjemu v pomoč, saj lahko tako izboljšujejo predpisane standarde v okolju, v katerem delajo in živijo. Tudi v skrajnem primeru prepovedi izplutja vedo, da je to dobro zanje, saj bodo kasneje po odpravi pomanjkljivosti lahko varno pluli.
BIVALNI IN DELOVNI POGOJI V SREDIŠČU POZORNOSTI
Kot nam je zaupal Borovničar, inšpektorji pri svojem delu veliko pozornosti posvečajo tehnični brezhibnosti in strukturi ladje, saj je ta najpomembnejša za varnost, še posebej pa so občutljivi na pomanjkljive delovne in bivalne pogoje članov posadke.
Zgodi se namreč, da ti ne prejemajo plač ali pa imajo celo dvojne pogodbe – eno, ki jo pokažejo inšpektorju, eno pa tisto resnično, z bistveno manjšim prejemkom za opravljeno delo. Slednje so včasih prisiljeni podpisati. Na srečo se mnogi odločijo to prijaviti in takrat se na inšpekciji takoj odzovejo, je zagotovil Borovničar. Vsako prijavo posadke jemljejo resno.
“Zaupajo nam recimo, da niso dobili plač že nekaj mesecev. V takem primeru takoj ukrepamo in po potrebi ladjo zadržimo, dokler ne pridobimo vseh dokazov, da so vsi člani posadke prejeli zasluženo plačilo,” je bil oster direktor inšpekcije.
V prejšnjem mesecu smo tako ravnali dvakrat.
“Brez kakršnekoli drame. Preprosto se je ladji prepovedalo izplutje, dokler ni bila posadka poplačana,” je pojasnil in dodal, da ladjar kar se da hitro to uredi, saj vsak zastoj pri delovanju ladje veliko stane.
“V največji ponos nam je, ko lahko tako pomagamo,” je še poudaril Tomo Borovničar, ki v stavbi Uprave za pomorstvo, poleg koprskega pristanišča, skupaj s sodelavci bdi nad prihajajočimi ladjami.
