Slovenski akademski in kulturni prostor je izgubil pomembno predstavnico literarne vede. V 91. letu starosti je umrla Meta Grosman, anglistka, literarna zgodovinarka in zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani, ki je velik del svoje kariere posvetila raziskovanju branja ter iskanju učinkovitejših načinov poučevanja književnosti. O njeni smrti je prvi poročal časopis Delo.
Grosman je bila tudi častna predsednica Bralnega društva Slovenije. Njeno delo je segalo na področja literarne teorije in kritike, recepcije književnosti, didaktike ter teorije prevajanja. Posebno pozornost je namenjala vprašanju, kako bralci razumejo literarna dela in kako lahko šolski sistem spodbuja razvoj bralnih navad.
Od študija v Ljubljani do mednarodnega akademskega okolja
Študijsko pot je začela na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1960. Izobraževanje je nadaljevala na Univerzi v Cambridgeu in nato v Združenih državah Amerike, kjer je leta 1965 magistrirala na Univerzi v Miamiju v Ohiu. Doktorski naziv je pridobila leta 1971 na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Že v doktorski raziskavi se je posvetila vprašanju bralca in njegovemu mestu v angleški literarni kritiki. To zanimanje je pozneje razvijala v številnih strokovnih delih, v katerih je preučevala branje, literarno recepcijo in možnosti izboljšanja pouka književnosti.
Pomemben del njene akademske poti je predstavljalo tudi sodelovanje pri razvoju oddelka za prevajanje in tolmačenje na Filozofski fakulteti. S svojim pedagoškim pristopom je prispevala k uveljavljanju sodobnejših oblik poučevanja, ki so večjo pozornost namenjale študentom in njihovemu aktivnemu sodelovanju pri študiju.
Za svoje akademsko delo je leta 2020 prejela naziv zaslužne profesorice Univerze v Ljubljani.
Zavzemala se je za branje in pomen materinščine
Grosman ni opozarjala zgolj na pomen branja književnosti, temveč tudi na vlogo jezika pri oblikovanju posameznikove identitete in razumevanju sveta. Čeprav je podpirala večjezičnost in branje tuje literature, je poudarjala, da učenje drugih jezikov ne sme zmanjševati vrednosti materinščine.
Za svoje prizadevanje pri spodbujanju mladinske književnosti in branja je leta 2011 prejela priznanje IBBY Slovenija. Aktivno je sodelovala tudi s slovenskimi strokovnjaki s področja jezika in književnosti ter spremljala razvoj njihovega dela.
Opozarjala je na vse manj branja
Ena od tem, ki so jo spremljale skozi celotno kariero, je bilo vprašanje bralnih navad. Na Noči knjige leta 2014 je opozorila na nasprotje med naraščanjem znanja o branju in dejstvom, da ljudje po njenem opažanju berejo vse manj.
Njeno delo je zato presegalo akademsko raziskovanje. Z opozarjanjem na pomen bralne pismenosti, ustreznih pedagoških pristopov in dostopnosti književnosti je prispevala k širši razpravi o mestu branja v sodobni družbi.
Smrt Mete Grosman pomeni izgubo za slovensko literarno vedo, univerzitetno poučevanje in področje spodbujanja bralne kulture. Njeno strokovno delo in prizadevanja za razvoj branja ter spoštovanje materinščine ostajajo pomemben del slovenske akademske in kulturne dediščine.
