Spletna peticija z naslovom »Stevo, go home« oziroma »Stevo, pojdi domov« je v kratkem času presegla zastavljeni cilj 10.000 podpisov.

Danes je števec na spletni strani pobude kazal 10.912 podpisov, ob njem pa je že pisalo, da je cilj 10.000 dosežen. Ker je zbiranje podpisov še vedno odprto, številka še narašča.

Za pobudo stoji nekdanji minister, evropski poslanec in nekdanji vidni član SDS Miha Brejc, ki meni, da bi moral Zoran Stevanović odstopiti s položaja predsednika državnega zbora.

Kaj zahtevajo podpisniki?

Peticija ni omejena zgolj na poziv Stevanoviću k odstopu.

Pobudniki zahtevajo njegov takojšen odstop s funkcije predsednika državnega zbora, politične stranke SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrate in Resnico pa pozivajo, naj na prvi seji državnega zbora po parlamentarnih počitnicah podprejo dnevni red.

Med zahtevami je tudi ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o aferi Black Cube na prvi naslednji seji državnega zbora.

V ozadju peticije je namreč politični spor zaradi neuspelih poskusov ustanovitve parlamentarnih preiskovalnih komisij.

Zakaj zahtevajo Stevanovićev odstop?

Državni zbor je na dveh izrednih sejah zavrnil dnevni red, na katerem sta bila predloga za ustanovitev preiskovalnih komisij o aferi Black Cube in domnevnem obvodnem financiranju političnih strank.

Proti dnevnemu redu je glasoval tudi Stevanović.

Vprašanje je sprožilo razpravo o 93. členu ustave, po katerem mora državni zbor odrediti parlamentarno preiskavo, če to zahteva tretjina poslancev.

Na dogajanje so opozorili tudi ustavni pravniki. Na julijski seji komisije DZ za poslovnik so ocenili, da zavrnitev dnevnega reda ne more biti način za preprečitev parlamentarne preiskave, ki jo zahteva ustrezno število poslancev.

Prav ravnanje državnega zbora pri ustanavljanju preiskovalnih komisij je eden osrednjih argumentov, na katerih Brejc utemeljuje peticijo.

Kdo je Miha Brejc?

Miha Brejc je bil nekoč eden vidnejših predstavnikov SDS. V vladi Andreja Bajuka je opravljal funkcijo ministra za delo, družino in socialne zadeve, pozneje pa je bil tudi evropski poslanec.

Iz SDS je izstopil leta 2012.

Brejc je ob začetku zbiranja podpisov pojasnil, da želi s peticijo državljanom omogočiti, da povedo svoje mnenje o dogajanju v državnem zboru. Prepričan je, da Stevanović s svojim ravnanjem škoduje državi in da bi moral s položaja predsednika državnega zbora odstopiti.

Stevanović: Vsak ima pravico izraziti svoje stališče

Na peticijo se je odzval tudi Zoran Stevanović.

Poudaril je, da ima Brejc v demokratični družbi pravico izraziti svoje stališče in zanj iskati podporo javnosti.

Obenem vztraja pri svojem dosedanjem stališču glede spornih sej državnega zbora. Že ob predlogu za njegovo razrešitev je zavrnil očitke, da ni opravil svojih dolžnosti. Izredni seji je, kot poudarja, sklical v predpisanem roku, na dnevni red uvrstil zahtevane točke in poslancem omogočil odločanje.

Odločitev večine poslancev, da dnevnega reda ne potrdi, po njegovem mnenju ni odgovornost predsednika državnega zbora.

Njegovo razrešitev že zahtevale Svoboda, SD in Levica

Spletna peticija sicer ni prvi poziv k Stevanovićevemu odhodu z vrha državnega zbora.

Konec julija so poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levice vložili predlog za njegovo razrešitev. Očitajo mu kršenje ustavnega reda in ravnanje pri preprečitvi ustanovitve opozicijskih parlamentarnih preiskovalnih komisij.

Stevanović očitke zavrača in meni, da predlog za njegovo razrešitev temelji na napačni predpostavki, da ni opravil svojih dolžnosti.

Za razrešitev predsednika državnega zbora je na tajnem glasovanju potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. Predlagateljice imajo skupaj 40 poslancev, zato bi za uspeh potrebovale podporo še najmanj šestih poslancev.

Kaj pomeni več kot 10.000 podpisov?

Čeprav je peticija v zelo kratkem času presegla zastavljeni cilj, 10.000 podpisov samo po sebi ne pomeni razrešitve predsednika državnega zbora.

O tem lahko odločijo poslanci, za uspešno razrešitev pa je potrebna absolutna večina oziroma najmanj 46 glasov.

Peticija tako predstavlja predvsem obliko javnega in političnega pritiska. Dejstvo, da je zastavljeni cilj 10.000 podpisov dosegla in presegla v kratkem času, pa kaže, da je pobuda pritegnila precejšen odziv javnosti.