Američani se v torek odpravljajo na 60. predsedniške volitve v svoji zgodovini, ves svet pa čaka na njihov negotov izid, ki bo vplival na vrsto svetovnih konfliktov in kriz. Hkrati bodo izvolili nov sklic kongresa in tretjino senata.
Po sklepu kongresa iz leta 1845 so predsedniške volitve v torek po prvem ponedeljku v novembru. Združene države so bile takrat še pretežno agrarna družba, zato je izbira novembra mnogim Američanom omogočila, da so lahko prišli na volišča po jesenski setvi in pred zimo. In ker je bila nedelja božji dan, sreda pa sejemski dan, je izbira padla na torek.
Ameriški volivci razdeljeni
Ameriški volivci ostajajo razdeljeni med republikanca Donalda Trumpa in demokratko Kamalo Harris, ankete pa kažejo na negotovo tekmo.
Trump, 78-letni republikanec, milijarder, nekdanji predsednik, je med kampanjo preživel dva poskusa atentata, le nekaj tednov po tem, ko ga je porota v New Yorku spoznala za krivega ponarejanja, s čimer je postal prvi nekdanji predsednik ZDA, ki je bil obsojen za kaznivo dejanje.
Harrisova je julija nepričakovano postala kandidatka svoje stranke in s tem dobila priložnost postati prva predsednica ZDA, potem ko je sedanji predsednik Joe Biden po slabem nastopu v razpravi in pritiskih stranke, naj odstopi, izpadel iz tekme.
Ankete kažejo, da sta kandidata izenačena na državni ravni, a tudi v zveznih deželah, ki jih imenujejo “swing states”.
Svoj glas je oddalo že več kot 77 milijonov Američanov, volilni dan pa bo pokazal, čigava kampanja jih je uspešneje motivirala za odhod na volišča.
Paranoičen Trump
Trump je svojo kampanjo zasnoval na obljubah o oživitvi “uničenega” ameriškega gospodarstva, boju proti kriminalu in zaščiti Američanov pred nezakonitimi priseljenci. Nasprotniki ga kritizirajo zaradi njegovega “paranoičnega” sloga in lažnih trditev, kot je na primer, da haitijski migranti v Springfieldu “jedo mačke in pse” ali da demokrati načrtujejo volilne goljufije.
“Če izgubim, in to je, verjemite, možno, ker goljufajo. Samo tako lahko izgubimo. Ker goljufajo,” je nekdanji predsednik, ki še vedno ni priznal poraza na volitvah 2020, dejal v Michiganu, čemur je sledila nasilna invazija njegovih podpornikov na Kapitol.
Prva predsednica ZDA?
Na drugi strani je demokratka Kamala Harris, ki bi v primeru zmage postala prva ženska na tem položaju. Dosedanji podpredsednik ZDA indijsko-afroameriškega rodu je kot predsedniški kandidat nasledil Joeja Bidna, ki se je sam umaknil iz tekme.
Harrisova je že poskušala kandidirati za predsednico leta 2020, a je bila na takratnih predizborih svoje stranke šele šesta, za Bidnom, Berniejem Sandersom, Elizabeth Warren, Petom Buttigiegom in Michaelom Bloombergom, zato je iz te tekme izstopila.
Nekdanja državna tožilka Kalifornije je s svojo kampanjo skušala obnoviti enotnost izjemno polarizirane Amerike, tako da je svoja prejšnja stališča približala republikancem, kot sta tista o posedovanju orožja ali prepovedi frackinga.
Odločilnih sedem zveznih držav
Javnomnenjske raziskave napovedujejo tesen izid, zlasti v sedmih ključnih tako imenovanih swing states državah, ki bodo določile končnega zmagovalca volitev po sistemu ameriških volilnih kolegijev.
Večina zveznih držav je tradicionalno bolj naklonjena demokratom ali republikancem in tam je zmagovalec vnaprej znan, zato so v središču kandidatov običajno tiste zvezne države, kjer bi lahko zmagal kateri koli kandidat (t. i. swing states).
Letos jih je 7 – Pensilvanija (19 selektorjev), Georgia in Severna Karolina (po 16), Michigan (15), Arizona (11), Wisconsin (10) in Nevada (6).
Po poročanju večine ameriških medijev ima Harris doslej skoraj gotovih 226 elektorjev, Trump pa 219.
Če bo zmagala v vseh treh negotovih zveznih državah delavskega Rjastega pasu (Rust Belt), Pensilvaniji, Michiganu in Wisconsinu, bo Kamala Harris postala predsednica.
Če bo eno od njih izgubila, se bo morala oddolžiti z zmago v eni izmed zveznih držav Sončnega pasu Georgie, Severne Karoline ali Arizone, kjer ima Trump v anketah rahlo prednost. Če bo izgubila največjo med njimi, Pennsylvanijo, bo morala osvojiti dve. Zaradi tega mnogi menijo, da je ta zvezna dežela ključna za oba kandidata.
Raziskava Ipsosa in Reutersa konec oktobra je pokazala, da volivci menijo, da je grožnja demokraciji drugi največji problem, s katerim se soočajo ZDA, takoj za gospodarstvom.
Za napovedi še prezgodaj
Kdaj bo znan dokončni zmagovalec volitev, je za zdaj še prezgodaj napovedovati – lahko bi to bilo še isto noč, naslednje jutro ali nekaj dni ali tednov kasneje. Zadnje volitve so bile 3. novembra, Bidna pa so za zmagovalca razglasili šele 7. novembra.
Hitrost obdelave glasov bodo določili rezultati – če bo tesen, jih bodo prešteli znova. Na hitrost bo vplivalo tudi število prijavljenih nepravilnosti ter morebitne napetosti na voliščih.
