»Še vojna ne bi do te mere prizadela turizma, kot ga je koronavirus. V času vojne spijo v hotelih vsaj oficirji in morda še kdo. Zdaj so portoroški hoteli popolnoma prazni in zaprti.« Tako je razdejanje v istrskem turističnem gospodarstvu ponazoril direktor Turističnega združenja Portorož, Igor Novel. Kakšne bodo posledice tokratne virusne ofenzive, koliko bo »mrtvih in ranjenih«, pa bodo šteli še več mesecev potem, ko bo virusna vihra mimo.
Kdaj bo mimo, nihče z gotovostjo ne ve. Nekateri upajo, da bi se po izkušnjah v Vuhanu to lahko zgodilo po približno treh mesecih. Torej konec maja ali v začetku junija. Škoda bo neizmerna. Slovenski turizem je leta 2019 šesto leto zapovrstjo ustvaril rekordni turistični obisk. Lani smo v državi ustvarili 15, 77 milijona vseh turističnih prenočitev in 2,75 milijarde evrov tako imenovanega »izvoza potovanj«, torej prihodkov od tujih turistov. Če bo turistični promet upadel samo te tri mesece, potem lahko ugotovimo, da je Slovenija po statističnih podatkih, ki so nam jih posredovali iz Slovenske turistične organizacije, v lanskem marcu, aprilu in maju ustvarila 19,15-odstotni delež vseh prenočitev v lanskem letu. Iz tega podatka lahko sklepamo, da bi Slovenija izgubila za okoli tri milijone prenočitev in vsaj 700 do 800 milijonov evrov prihodkov iz tujskega in domačega turističnega prometa.
Podatki so za štiri istrske občine podobni. Po podatkih Turističnega združenju Portorož so lani v treh pomladnih mesecih v piranski občini ustvarili 391.500 prenočitev, dobro petino vseh v letu. Če dodamo še tri ostale občine, lahko predvidimo, da bodo istrske občine izgubile vsaj 600.000 prenočitev, torej petino vseh izgubljenih prenočitev v državi (kar se ujema s statistiko, da istrske občine ustvarijo več kot petino slovenskega turističnega prometa) in preračunano za slovensko Istro v financah – kakšnih 150 do 160 milijonov evrov.
Kako bodo turistična podjetja preživela?
»Začasno se v podjetjih poslužujejo ukrepa, da so delavci na čakanju doma. Ker bo trenutna situacija še trajala, bo verjetno prišlo do kratkoročnih ukrepanj. Če pa se bo stanje, kot vsi upamo, normaliziralo do poletne sezone, bo treba te delavce ponovno zaposliti, saj delavcev v turizmu in gostinstvu primanjkuje,« pravi Igor Novel in dodaja, da tudi istrski turizem uvaža delovno silo pretežno iz držav bivše Jugoslavije, trenutno največ iz Srbije. Večina podjetij stremi k temu, da ima kar največ redno zaposlenih in sezonske delavce zaposli šele junija, julija in avgusta, zato še ni povsem jasno, kako bo z zaposlovanjem.
»Med drugim nas skrbi, kako bo z nekaterimi večjimi kongresnimi ali podobnimi prireditvami. Oglaševalski festival SOF smo že prestavili v jesen, slovenska turistična borza SIW je predvidena v maju, prav tako še ne vemo, kaj z veliko majsko prireditvijo OpenAir am Meer, ko pride 3.000 Avstrijcev. Vse delamo na tem, da ostane vsaj letno srečanje Harley Davidson, ko naj bi med 17. in 21. junijem prišlo kar 10.000 motoristov in več deset tisoč obiskovalcev. Upamo, da bo tedaj pandemija mimo,« pravi Novel.
Poleg ukrepov, s katerimi naj bi država pomagala gospodarstvu, bo tudi Turistično združenje Portorož (TZP) predlagalo občini vrsto ukrepov za pomoč v turizmu. Sama TZP namerava odpisati svojim članicam članarine za letos in omogočiti brezplačno oglaševanje na svojem portalu. »Poletje prav gotovo ne bo povsem normalna sezona, četudi bi virus pregnali, saj
bodo Evropejci težko zahtevali običajno dolge počitnice po dveh ali treh mesecih brez običajnega dela.«
V Turističnem združenju računajo, da si je turizem po vseh dosedanjih krizah zelo hitro opomogel. Zato se pripravljajo na trenutek, ko bo treba v nove akcije s povsem novimi marketinškimi akcijami. Ocenjujejo tudi, da se bodo verjetno najprej vrnili domači gostje, kot je to bilo tudi v času po osamosvojitveni vojni. Sicer pa računajo na goste z bližnjih trgov.
Hotel Kempinski Palace
O popolni ustavitvi poslovanja poročajo tudi po posameznih hotelskih podjetjih. V Hotelu Kempinski Palace si po besedah Petre Zierer prizadevajo zaščititi zaposlene. »Letošnjo veliko noč ne bo tako, kot je bilo prejšnja leta, ko smo bili polno zasedeni. Več rezervacij pričakujemo v maju. Upamo tudi, da si bodo po pandemiji ljudje lahko privoščili potovanja v običajni meri. Konkretnih olajšav nam še niso ponudili, vendar upamo, da bodo pristojni organi našli primerne oblike pomoči. Trudimo si zmanjšati stroške, zato bomo v določene projekte vlagali manj. Za zdaj še zmeraj upamo, da bi hotel lahko odprli v aprilu.«
Eurotas Hoteli
Obalna divizija iz družbe Eurotas Hoteli, ki vključuje hotele Piran, Barbara v Fiesi in hotel Portorose (bivši Marita), naj bi v teh treh mesecih izgubila približno 60.000 prenočitev, kar po besedah namestnika direktorja Aleksandra Pinterja pomeni nekaj več kot 40 odstotkov vseh prenočitev v letu. »Trenutno se ukvarjamo z golim preživetjem. Podjetje zaposluje 170 delavcev (v glavnem za nedoločen čas), vodstvo si na vse načine prizadeva ohraniti vsa delovna mesta. Ostali ukrepi pridejo na vrsto, ko bodo izčrpane vse ostale možnosti, to pa je odvisno od časa trajanja takih razmer. Od države pričakujemo od subvencij, odlogov plačil obveznosti in celo do morebitnih odpisov plačil nekaterih obveznosti. To bi moralo biti odvisno od časa trajanja krize. S podpornimi ukrepi bi morali prej pretiravati kot skopariti. Ocenjujemo, da je to prelomna točka za turizem. Na globalnem trgu se bodo trajno spremenili trendi, ki so bili uveljavljeni vsaj 20 let. Po krizi se bodo najprej vrnili domači gostje, italijanski trg pa bo potreboval več časa za regeneracijo, « pričakuje Aleksander Pinter.
Hoteli LifeClass Portorož
V portoroških LifeClass hotelih ocenjujejo, da bodo v prvih dveh mesecih beležili 100-odstoten izpad prihodkov. V začetku leta so imeli 437 zaposlenih, večina teh je na koriščenju dopustov ali čakanju na delo, del jih dela od doma, manjši del je na delovnih mestih, zaposlovanje je ustavljeno. »Prve znake oživljanja trga pričakujemo v drugi polovici leta. Od države pričakujemo takojšnji intervencijski zakon ter oprostitev plačevanja dajatev, ki so povezane z delavci na čakanju. Začasno smo zaustavili vse naložbe. Družba ima trenutno dovolj likvidnih sredstev do začetka sezone. Vsi hotelirji na Obali po navadi komaj čakajo na velikonočne in prvomajske praznike, da bi si popravili likvidnostni položaj. Bojimo se, da te rešitve letos ne bo,« je odgovorilo vodstvo iz LifeClassa.
Križark bo vsaj četrtino manj
Kot nam je povedala Jana Tolja, odgovorna z MO Koper za področje potniških ladij, je ta trenutek že povsem jasno, da v Koper ne bo napovedanih dveh potniških ladij v aprilu in devetih v maju, skupaj bi te križarke pripeljale približno 19.000 potnikov, napovedanih pa je bilo 90.000 potnikov z 61 ladij, ali nekaj manj kot lani. Tako število križark prinese v Slovenijo med 8 in 10 milijonov evrov prihodkov, ki jih bo zdaj za vsaj četrtino manj, saj se bo manjši promet verjetno nadaljeval še junija (še devet križark) in v kasnejših mesecih. Toda Jana Tolja poudarja, da je turizem zelo trdoživa panoga in da si bo hitro opomogel. Ladjarji bodo veliko več pozornosti namenili zdravstvenemu varstvu na ladjah. Neuradno v Kopru pričakujejo prihod nekaj nenapovedanih ladij. Lahko pa se zgodi, da bodo res (kot se govori) dodatno omejili vplutja velikih ladij v Benetke, kar bi še dodatno prizadelo načrtovane prihode križark v severni Jadran.
Cimos
V Cimosu so še do prejšnjega tedna skoraj normalno obratovali, vendar so skoraj vsi evropski proizvajalci avtomobilov v prejšnjem tednu napovedali začasno zaustavitev proizvodnje in začasno zaustavitev nakupov avtomobilskih komponent. To so napovedali tako Volkswagen, Renault, Audi, PSA, BMW, Daimler Benz in drugi kupci Cimosovih komponent. Del Cimosovih režijskih delavcev dela od doma, nekaj jih koristi dopuste, nekaj jih je na čakanju. V proizvodnji bodo v kratkem povsem zaustavili delo, saj je vse manj dobave materiala. Medtem, ko lahko neposredno montažo hitro ustavijo in poženejo, pa bodo v livarni nekaj časa delali na zalogo. Računajo, da se bo proizvodnja ustavila za dva do tri mesece. V Cimosu je skupno okoli 2.300 redno zaposlenih, od tega 1.000 v Sloveniji. V minulem letu je Cimos končno dobro posloval, zdaj pa spet tako huda kriza. Seveda nestrpno čakajo na državno pomoč. Med drugim bi jim veliko pomenilo, če bi država prispevala 40-odstotne subvencije za 80-odstotne plače, ki naj bi jih prejemali delavci na čakanju.
Luka Koper
Luka Koper deluje normalno, nam je prejšnje dni odgovoril Sebastjan Šik, v smislu, da nemoteno izvajajo vse pristaniške operacije. Prejšnji teden so opažali manjši upad prihoda tovornjakov, kar je posledica zapletov na mejah. Ker gre za zelo kompleksno in hitro spreminjajoče razmere, bodo podatke o vplivu krize na pretovor objavili kasneje, predvidoma šele konec maja, ker so sedanje ocene nezanesljive. Ladjarji prilagajajo svoje prihode razmeram. Vendar se stvari spreminjajo. »V Kopru smo imeli, na primer, odpoved enega prihoda ladje z Daljnega vzhoda, vendar je ladjar kontejnerje v Evropo pripeljal s feeder ladjami iz ene od sredozemskih zbirnih luk. Nemogoče je ta trenutek napovedati kako bo na naše delo vplivala napoved zapiranja avtomobilske proizvodnje. Razmere so kaotične.V Luki smo neprestano v zvezi z ladjarji in ostalimi poslovnimi partnerji in se prilagajamo spremembam. O odpuščanju delavcev v tem trenutku ni govora. Prej se bojimo obratnega, da bi zaradi bolezni ostali brez zadostnega števila delavcev pri pretovoru. Zato smo vse napore usmerili v ozaveščanje zaposlenih in zmanjševanje možnosti okužbe na delovnem mestu. Podjetje je pričakalo krizo v neprimerno boljšem finančnem položaju kot krizo leta 2009, zato ne pričakujemo hujših posledic. Kriza prav tako ne vpliva na izvajanje planiranih investicij, ki potekajo po zastavljenih načrtih. Naložbe, ki so v teku, bodo izvedene,« zatrjuje Sebastjan Šik.
Ribiči
Koprska ribiča Silvano Radin in Renato Bonja pravita, da se je položaj ribištva še poslabšal. Na prvem mestu zato, ker so izgubili največjega kupca – zaprtih je na stotine gostinskih lokalov v treh državah. Delno jim prodajo v druge države ovirajo zaprte meje, zato manj prodajajo na tržaško ribiško borzo. Delno so na slabšem zato, ker so zaprli tisti del koprske ribarnice, kjer manjši ribiči prodajajo na stojnicah. Renato Bonja je tako ostal brez prodajnega mesta na tržnici in njegova žena, ki prodaja ribe, začasno brez dela. Večje ribarnice v Kopru sicer obratujejo, vendar je kupcev manj. Da je nesreča v nesreči še večja, pa je tudi morje te dni bolj skopo. Ribiči težko lovijo, ker je to pomlad v morju zelo veliko različnih morskih klobukov. Zato nemalokrat ulov pustijo zase, da sploh lahko preživijo.
Boris Šuligoj
