Cipresovke so obsežna družina vedno zelenih iglavcev z luskastimi oziroma iglastimi listi. V Sloveniji je zastopanih več rodov z alergenim cvetnim prahom vendar je samonikel le rod brinov. V Sloveniji ciprese skoraj izključno uspevajo le v submediteranskem področju. Najpogosteje sta sajeni dve vrsti cipres: vednozelena cipresa (Cupressus sempervirens L.) katere prvotna domovina je vzhodni Mediteran in arizonska cipresa (C. arizonica Greene) katere naravna rastišča so v JV delu severne Amerike.
Cvetni prah cipres je zimski inhalatorni alergen. Pelodna zrna arizonske ciprese so v zraku januarja in februarja, vedno zelene ciprese pa kasneje, v februarju in v marcu. Cvetni prah cipres ima visok alergeni potencial, ki v Mediteranu igra pomembno vlogo pri alergijah. Število preobčutljivih za cvetni prah cipresovk se v Evropi povečuje, med drugim tudi na račun vse večje priljubljenosti sajenja okrasnih dreves.
Meteo.si obvešča, da bosta v nižinah poleg cipresovk zdravstvene težave povzročali tudi jelša in leska, obremenitev z jelšo bo srednje visoka do lokalno visoka, obremenitev z lesko bo do srednje visoka. Obremenitev z jesenom bo nizka in se bo postopoma povečevala. Pojavljal se bo nizko alergeni cvetni prah topola, bresta ter posamezna zrna vrbe. Tise sproščajo velike količine cvetnega prahu, ki ima manjši vpliv na zdravje.
Prenos cvetnega prahu v stanovanjske prostore najpogosteje poteka z odpiranjem oken in vrat, lahko pa se zgodi tudi z vnosom preko oblačil in obutve. Obremenjenost bivalnih prostorov z alergeni cvetnega prahu po navedbah NLZOH lahko zmanjšamo z rednim čiščenjem prahu in s postavitvijo prezračevalnih naprav z dobrimi filtri. Izpostavljenosti s cvetnim prahom se lahko izognemo s tem, da se v času, ko je v zraku največ cvetnega prahu, izogibamo športnim dejavnostim na prostem in daljšemu zadrževanju zunaj.
