Deli novico s tvojimi prijatelji

Do lokalnih volitev je še eno leto. Zdi se veliko in morda tudi je. Vseeno pa se v navadnih časih v tem obdobju že začnejo govorice o tem, kdo bo kandidiral, kdo ne, kdo še razmišlja in kdo se skriva. A časi niso navadni.

 

Z epidemijo covida 19 se ukvarjamo že dobro leto in pol in tako, kot se z njo in njenimi omejitvami ukvarjamo mi, navadni občani, se z njo ukvarjajo tudi občinski odločevalci. Dejstvo je, da je bilo v zadnjem mandatu objektivno težko v celoti izpolniti predvolilne obljube. Dejstvo pa je tudi, da bi to iz takšnih ali drugačnih razlogov lahko rekli ob vsakem mandatu vsakega župana tako rekoč vsake občine. Kakorkoli, tokrat imajo župani res dober izgovor, vprašanje pa je, če ga bodo izkoristili ob naslednji kandidaturi. Drugače rečeno, bodo naslednje leto sedanji istrski župani “tekmovali” na lokalnih volitvah? Odgovor vseh štirih je »morda«.

 

V Piranu razmišljajo o projektih

Župan Občine Piran, Đenio Zadković pravi, da trenutno še ne razmišlja o ponovni kandidaturi. “Vsa moja razmišljanja so trenutno usmerjena v pripravo proračuna za prihodnje leto. Želja in potreb je namreč tudi letos precej več, kot jih ponujajo dejanske možnosti, zato si s sodelavci prizadevamo, kljub ekonomsko oteženim razmeram, pridobiti čim več dodatnih sredstev vlade in EU projektov.”

 width=

Povedal pa je še, da je dejstvo, da ne bo mogoče izpeljati vseh projektov. “Vsekakor bi radi postavili temelje za izvedbo bodoče protipoplavne zaščite Pirana in drugih najbolj poplavno obremenjenih delov naše občine ter pridobili dodatna sredstva za izgradnjo ribiškega pristanišča na Seči. Brez dvoma bi bilo treba izvesti še obširno preplastitev in rekonstrukcijo občinskih cest, kar se je dolga leta mačehovsko zanemarjalo. Velik izziv predstavlja gradnja garažne hiše na območju Pirana in še bi lahko našteval.”

 

Projekti so v ospredju tudi v Kopru

Manj zgovoren je bil župan Ankarana, Gregor Strmčnik, saj so iz njegovega kabineta sporočili le, da se glede ponovne kandidature še ni odločil. Odločil pa se še vedno ni niti župan Mestne občine Koper, Aleš Bržan, ki pravi, da se je že ob izvolitvi odločil, da bo o vnovični kandidaturi razmišljal le v primeru, če bi mu uspelo uresničiti poglavitne točke svojega programa. “Vesel sem, da smo že v prvih treh letih dosegli toliko zelo zahtevnih ciljev, vključno z novo garažno hišo pod Muzejskim trgom in parkom nad njo, urbanim obmorskim parkom v Žusterni, skate parkom in številnimi drugimi projekti. Smo pa bili tudi zaradi epidemije prisiljeni izvajanje določenih projektov preložiti v zadnje leto mandata, ko bom tudi sprejel odločitev o tem, ali se bom vnovič potegoval za zaupanje občank in občanov.”

 width=

Aleš Bržan je še povedal, da sta, po začetku gradnje nove osnovne šole na Škofijah, zanj prednostna cilja čim hitrejši začetek gradnje stodvaindvajset novih neprofitnih stanovanj in stanovanj za mlade družine nad Dolinsko in naložbe v javno kanalizacijsko omrežje na območjih Bertoki, Škofije in Hrvatini, kjer nameravajo zgraditi petindvajset kilometrov fekalne kanalizacije in tako zagotoviti osemindevetdeset odstotno priključitev tamkajšnjih gospodinjstev.

Predvolilna generalka

Nekakšno “predvolilno generalko” je koprski župan imel z oktobrskim referendumom, kjer je na drugi strani stal nekdanji koprski župan Boris Popovič, pa čeprav koprska Mestna občina formalno ni sodelovala. Mnogi so kljub temu v referendumu videli nekakšno nezaupnico županu, ki pa jo je brez težav preživel s skoraj šestdeset odstotki glasov za uveljavitev odloka o veljavnosti prostorskih aktov na območju Urbanega središča Barka in s tem ohranitvijo načrtov za območje. “Izid referenduma razumem kot izpolnitev enega izmed mojih najpomembnejših predvolilnih ciljev, in sicer občankam in občanom dokazati, da smo lahko veliko bolj uspešni, če probleme rešujemo strpno in v dogovoru, če smo spoštljivi drug do drugega, in če ne iščemo in ustvarjamo nepotrebnih konfliktov ob vsaki priložnosti.”

 

Od sprejetja OPN-ja je odvisna kandidatura

Podobna “predvolilna generalka” se lahko zgodi tudi v Izoli, kjer je Civilna iniciativa Gibanje za Izolo ravno sredi postopka zbiranja overjenih podpisov za sklic referenduma, s katerim želijo razveljaviti na Občinskem svetu že sprejeti, a še ne potrjeni Občinski prostorski načrt. V primeru, da vsaj 673 občanov vloži svoj overjeni podpis na Upravni enoti, je župan primoran sklicati referendum, na katerem bodo nato Občani odločali o usodi izolskega prostorskega načrta. Župan Danilo Markočič je že večkrat poudaril, da je sprejetje OPN-ja za občino tako rekoč nujno, razveljavitev dokumenta pa bi ustavila njen razvoj za vsaj pet do deset let. Ne glede na to, je zdaj odločitev v rokah občanov.

 

Morda je tudi zaradi tega izolski župan odločitev o kandidaturi vezal na izid referenduma, če bo do le-tega prišlo. “Odločitve o tem, ali bom kandidiral, še nisem sprejel. Bo pa ta odvisna od tega, ali bo OPN sprejet ali ne. Če bo sprejet, bi to pomenilo, da imamo v občini veliko odprtih razvojnih možnosti in bomo lahko delali. Sicer pa, kot sem že rekel v šali, lahko kandidiram kot volonter, saj tako ali tako ne bo mogoče nič delati.”

 width=

Danilo Markočič je še povedal, da ga je takoj ob prevzemu funkcije pred tremi leti pričakalo plačilo dobrih dveh milijonov evrov odškodnine v zadevi R Mercuri, nato pa je prišla epidemija covida 19. “Delali smo, ampak bistveno počasneje, kot bi želeli. Smo pa kljub temu uspeli znižati naš javni dolg iz dvajsetih milijonov evrov na osem milijonov in pol. V tem času smo tudi kupili več zemljišč, ki so za razvoj mesta strateško zelo pomembna.”

 

Gre le za skrivanje?

Župani Občin slovenske Istre se eno leto do naslednjih volitev še niso odločili, če bodo ponovno kandidirali. Tako vsaj pravijo, čeprav gre v teh primerih velikokrat za “skrivanje”. Iz podobnih razlogov še niso javno nastopili mnogi tistih, ki jih lahko ob naslednjih volitvah pričakujemo na “štartnih blokih”. Vseeno pa je verjeti, da že pripravljajo teren, tako eni kot drugi.

Če je verjeti napovedim, naj bi se spomladi epidemija vendarle umirila. Takrat bodo občinski proračuni že sprejeti, letne investicije pa zakoličene. Takrat se bo tudi začelo javno žuganje, uperjeno v župane. Navadno pa se tisti, ki najglasneje žugajo, ko pride jesen, tudi pojavijo na volilnih lističih. In takrat bo bolj jasno, kdo bo v naslednjem mandatu ostal na stolčku in kdo ne. V upanju, da bo ta mandat vsaj nekoliko bolj “navaden” od tega.

 width=

Aljoša Mislej

Foto: slovenia.info