Konec avgusta se počasi vračamo v običajen ritem. Dopusti se zaključujejo, približuje se novo šolsko leto, službene obveznosti ponovno polnijo koledarje. Še pred kratkim smo si obljubljali, da bomo po dopustu živeli nekoliko drugače: počasneje, z več časa zase in za bližnje. A pogosto zadostuje le nekaj dni in že smo ponovno v starem tempu.
Kot da bi poletni mir ostal nekje za nami. Ponovno hitimo, preverjamo telefon, razmišljamo o naslednji obveznosti in pozabljamo na vse tisto, kar smo med dopustom začutili kot pomembno.
Zakaj tako hitro zdrsnemo v stare vzorce?
V terapevtskem delu pogosto vidimo, kako močni so naši ustaljeni vzorci. Človek lahko razume, da ga določen način življenja izčrpava, pa se vanj kljub temu vedno znova vrača. Poznano nam namreč daje občutek predvidljivosti, tudi kadar za nas ni najboljše.
Ko se vrnemo v isto okolje, nas pričakajo isti urniki, zahteve, odnosi in notranja pričakovanja. Hitro se ponovno vključi samodejni način delovanja: moram, treba je, samo še to naredim. Zato nekaj tednov dopusta samo po sebi težko spremeni način, na katerega živimo preostanek leta.
Sprememba se začne šele takrat, ko opazimo, kam se vedno znova vračamo, in se vprašamo, ali želimo tako nadaljevati.
Kaj nam je poletje povedalo o našem življenju?
Dopust nam lahko ponudi nekaj, česar med letom pogosto nimamo: razdaljo od vsakdanjega ritma. Ko se umirimo, lahko jasneje začutimo, kaj nam manjka. Morda opazimo, kako zelo smo pogrešali pogovor s partnerjem, čas z otroki, gibanje, naravo, prijatelje ali preprosto trenutke brez urnika.
Včasih šele ob umiritvi tudi začutimo, kako zelo smo utrujeni. Takšni občutki niso nekaj, kar bi morali po vrnitvi čim prej pozabiti. Lahko so pomembna informacija o tem, kako živimo.
Morda vprašanje ob koncu poletja zato ni samo: »Ali sem se spočil?« ampak tudi: »Kaj sem med počitkom spoznal o sebi in svojem življenju?«
Kako poletni mir ohraniti tudi septembra?
Ni treba, da po dopustu popolnoma spremenimo življenje. Velike obljube pogosto hitro izginejo. Veliko pomembnejši so majhni premiki, ki jih lahko dejansko ohranimo. Morda je to večer brez telefona, počasnejši začetek dneva, sprehod, več časa za pogovor ali jasnejša meja med službo in prostim časom. Pomembno je, da nekaj tistega, kar nam je poleti dobro delo, ne ostane rezervirano samo za dopust.
Počitek namreč ne bi smel biti le nekaj tednov pobega iz preobremenjenega življenja. Morda je njegova največja vrednost prav v tem, da nam pokaže, kaj potrebujemo tudi med letom.
Morda cilj dopusta ni, da za nekaj dni pobegnemo iz svojega življenja, ampak da se vanj vrnemo z jasnejšim občutkom, kako ga želimo živeti.
