Ko govorimo o zdravem življenjskem slogu, običajno pomislimo na šport, sprehode ali rekreacijo v naravi. A strokovnjaki opozarjajo, da obstaja še ena dejavnost, ki združuje gibanje, sprostitev in stik z naravo – vrtnarjenje.

Po besedah nevrokirurginje in strokovnjakinje za hrbtenico dr. Deborah Benzil lahko delo z rastlinami pomembno vpliva tako na telesno kot na duševno zdravje. Še več, koristi lahko občutijo tudi ljudje, ki nimajo vrta ali veliko prostega časa.

Vadba, ki je marsikdo ne prepozna kot vadbo

Čeprav vrtnarjenja običajno ne uvrščamo med športne aktivnosti, pri njem sodeluje skoraj celotno telo. Sajenje, zalivanje, pletje, prenašanje zemlje, premikanje loncev in druga vrtna opravila vključujejo roke, noge, hrbtne mišice in mišice trupa.

Prav zato lahko vrtnarjenje pomaga ohranjati moč, gibljivost in telesno pripravljenost, zlasti pri ljudeh, ki jim klasična vadba ni blizu.

Posebno pomembno je tudi za zdravje kosti. Hoja, počepi, dvigovanje in prenašanje bremen predstavljajo obremenitve, ki lahko prispevajo k ohranjanju kostne gostote in zmanjšujejo tveganje za osteoporozo.

Naravna terapija proti stresu

Mnogi ljubitelji vrtnarjenja pravijo, da jim delo med rastlinami pomaga umiriti misli. Strokovnjaki menijo, da razlog ni naključen.

Ponavljajoča se in umirjena opravila, kot sta zalivanje ali urejanje gredic, spodbujajo osredotočenost na sedanji trenutek. Na ta način se lažje odmaknemo od vsakodnevnih skrbi, zaslonov in nenehnega hitenja.

Vrtnarjenje zato pogosto primerjajo z obliko aktivne meditacije.

Rastline lahko izboljšajo razpoloženje

Pozitiven vpliv vrtnarjenja se kaže tudi pri razpoloženju. Pogled na rastline, ki rastejo zaradi naše skrbi, vonj sveže zemlje in občutek zadovoljstva ob lastnem pridelku lahko pomembno vplivajo na občutek uspeha in dobrega počutja.

Naj gre za paradižnik, peteršilj, meto ali zgolj cvetočo lončnico – občutek, da smo nekaj vzgojili sami, mnogim prinaša posebno zadovoljstvo.

Vrtnarjenje ima koristi tudi za možgane

Raziskave kažejo, da lahko vrtnarjenje ugodno vpliva tudi na delovanje možganov. Strokovnjaki ga povezujejo z ohranjanjem kognitivnih sposobnosti in ga pogosto priporočajo starejšim odraslim.

Pri ljudeh z demenco lahko delo z rastlinami pomaga zmanjševati nemir, izboljševati razpoloženje in blažiti občutke stresa.

Več stikov med ljudmi

Vrtnarjenje ima še eno prednost, ki jo pogosto spregledamo – spodbuja druženje.

Naj bo to domači vrt, balkon ali skupnostni vrt, rastline pogosto povezujejo ljudi. Kratki pogovori s sosedi ali izmenjava nasvetov med ljubitelji vrtnarjenja lahko okrepijo občutek pripadnosti in povezanosti z okoljem.

Ne potrebujete velikega vrta

Ena največjih prednosti vrtnarjenja je njegova dostopnost. Zelišča lahko uspevajo na okenski polici, cvetje v loncih na balkonu, zelenjava pa tudi v manjših posodah ali dvignjenih gredah.

Prav zato je ta dejavnost primerna za skoraj vse generacije – od otrok do starejših ljudi ter oseb z omejeno gibljivostjo.

Nekaj previdnosti vendarle ni odveč

Strokovnjaki opozarjajo, da se je pred vrtnarjenjem dobro rahlo raztegniti, predvsem mišice hrbta, ramen in nog. Enako priporočajo po končanem delu.

Pomembno je tudi, da z delom ne pretiravamo. Bolje je vrtnariti krajši čas, a redno, kot pa v enem dnevu opraviti vsa sezonska dela. Pretirano sklanjanje, kopanje in dvigovanje bremen lahko povzročijo bolečine ali poškodbe, zlasti pri ljudeh s težavami s hrbtenico.

Prav tako ne gre pozabiti na zaščito pred soncem in zadosten vnos tekočine, saj se med delom na vrtu pogosto ne zavedamo, koliko energije porabimo.

Majhna navada z velikimi učinki

Vrtnarjenje ni rezervirano za izkušene vrtičkarje ali lastnike velikih vrtov. Lahko je nekaj minut dnevno ob lončku bazilike, nekaj cvetlic na balkonu ali manjša gredica za hišo.

Ne glede na velikost vrta pa strokovnjaki poudarjajo enako sporočilo: skrb za rastline lahko postane preprost vsakodnevni ritual, ki koristi telesu, možganom in duševnemu zdravju.