Ne malo smo bili presenečeni, ko je na dogovorjeni kraj ob dogovorjeni uri prišlo dekle. Vrstnica jo je pripeljala na skuterju, jo odložila in odpeljala dalje. Naša sogovornica je bila oblečena v udobno trenerko, športne superge, nosila je uro za merjenje korakov, z njene čelade pa se je bleščal napis »Make love, not war«.
Za začetek, prosim, da se predstavite.
Sem Vida, obiskujem zadnji letnik gimnazije in v našem kolektivu skrbim za obveščanje članov in sedaj tudi za odnose z javnostmi. Moja naloga je, da pojasnim, kaj v resnici počnemo, zakaj to počnemo in zakaj stvari niso črno-bele, kot se včasih zdi. Čeprav seveda razumemo, da naš način izražanja ni vedno pravilno razumljen.
Smoki mafija se v javnosti pogosto omenja v povezavi z vandalizmom. Zakaj trdite, da gre za napačno interpretacijo vašega poslanstva?
Najprej bi rada poudarila, da nismo nikakršna tolpa, ampak kolektiv ali gibanje, če hočete. Akcije, ki jih izvajamo so skrbno načrtovane, imajo svoj namen. Za nas so to performansi, s katerimi želimo nekaj sporočiti. Recimo, ko se vozimo po dva, trije ali celo štirje na skuterju, opozarjamo na trajnostno mobilnost. Vi in vaši sodelavci pa ste se v službo verjetno pripeljali vsak v svojem avtu. Drugi primer so zažgani smetnjaki, ko se vsi osredotočate na – zažgane smetnjake. V resnici pa smo mi vzpostavili ogenj, ki je simbol življenja, energije in razsvetljenja. Naivno smo mislili, da bomo v rodnem kraju Marka Breclja, kralja performansov, bolje razumljeni.
Kljub vsemu gre za uničevanje javne lastnine. Zažgane smetnjake bo potrebno nadomestiti z novimi.
Kaj pa je 10 zažganih smetnjakov v primerjavi z nedelujočo in preplačano sušilnico blata istega podjetja? Bo kdo odgovarjal? Kaj pa odpadki, ki vsakih nekaj mesecev zagorijo na deponijah? So tudi politiki, odločevalci in direktorji javnih podjetij, ki neodgovorno ravnajo z našim denarjem, okoljem in prihodnostjo, vandali? Po našem mnenju so to veliko večji škodljivci, kot smo mi.
Kako pa odgovarjate na očitke o uporabi pirotehnike med vožnjo z mopedi?
Še enkrat: gre za performans, ki je bil skrbno načrtovan. Fantje so imeli najprej trening varne vožnje na skuterju, saj smo se zavedali, da je početje zelo nevarno. Uporabljena pirotehnika je bila najnižjega ranga, s čimer smo preprečili nastanek večje škode. Sicer pa raje kot o pirotehniki govorimo o posebnih učinkih, ki so v kolektivu domena samostojne enote. Njena ključna skrb je, da ne prihaja do poškodb članov gibanja in drugih ljudi. S to kolektivno akcijo smo želeli opozoriti na pretirano praznovanje, kič in izobilje, ki smo ga decembra deležni. V resnici pa ni nič za praznovati. Sedaj, ko je praznična fasada odpadla, se znova vidi gniloba sveta, v katerem živimo.
Kako pa odgovarjate kritikam, da z nočnim hrupom motite spanec tistih, ki morajo naslednji dan v službo?
Za nas je to dialog med generacijami. S pritožbami, mirnimi protesti, kulturnim opozarjanjem starejših, da zapravljajo našo prihodnost, nismo dosegli ničesar. Še huje: zdi se nam, da je situacija iz dneva v dan slabša. Zato smo se odločili, da poskusimo drugače. Ponoči, množično, glasno in s kopico posebnih efektov. Zdaj, ko ste nas slišali, je čas, da nas tudi poslušate. Kar se kratenje spanca tiče pa: tudi mi moramo naslednji dan v šolo in prepričana sem, da veliko prej, kot odrasli v službo.
Na zalogi smo imeli še nekaj vprašanj, a je točno po petnajstih minutah pogovora, znova prišel mimo njen prevoz. Tokrat je moped – ni bilo videti ali slišati, da bi bil predelan, vozil fant. Vida se je vljudno poslovila, nataknila čelado z mirovnim sporočilom in zahajal sedež rekoč: »Se vam opravičujem, ampak pripravljamo novo akcijo in moram obvestiti člane kolektiva.«
Jernej Kadrolec
