Želite izgubiti kakšen kilogram? Pomembno je tudi, kdaj greste spat

Pri hujšanju običajno najprej pomislimo na prehrano in gibanje. Toda nova ameriška raziskava opozarja na dejavnik, ki mu pogosto namenjamo premalo pozornosti – uro, ob kateri zaspimo. Izkazalo se je, da so ljudje, ki so zaspali prej, v osmih tednih v povprečju izgubili več telesne teže.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Kaj če za uspešnejše hujšanje ni pomembno le, kaj imamo na krožniku in koliko se gibamo, temveč tudi, kdaj zvečer ugasnemo luč?

Ameriški raziskovalci so ugotovili, da so udeleženci, ki so zvečer zaspali prej, v osmih tednih izgubili nekoliko več telesne teže. Vsaka ura, za katero so zaspali prej kot običajno, je bila povezana s približno 0,6 kilograma večjo izgubo teže. Zanimivo je, da ta povezava ni bila odvisna od skupnega trajanja spanja. To nakazuje, da pri uravnavanju telesne teže morda ni pomembno le, koliko spimo, temveč tudi, kdaj zaspimo.

Ugotovitve raziskovalcev Univerze v New Yorku (NYU), objavljene v znanstveni reviji Nursing Research, tako odpirajo novo vprašanje: ali bi lahko že sprememba večernih navad pripomogla k uspešnejšemu uravnavanju telesne teže?

V raziskavi sodelovalo skoraj 200 ljudi

V raziskavi je sodelovalo 196 odraslih, starih od 21 do 64 let, ki so imeli prediabetes. Gre za stanje, pri katerem je raven sladkorja v krvi že višja od običajne, vendar še ne dosega vrednosti, značilnih za sladkorno bolezen.

Vsem udeležencem je bilo skupno tudi to, da so spali manj kot šest ur in pol na noč.

Raziskovalci so jih naključno razdelili v dve skupini. Obe sta osem tednov sodelovali v programu za izboljšanje življenjskega sloga, ki je vključeval svetovanje o zdravi prehrani, telesni dejavnosti in obvladovanju stresa.

Druga skupina pa je poleg tega prejela še dodatno pomoč pri izboljševanju spalnih navad. Udeleženci so se učili, kako ustvariti primernejše pogoje za kakovosten spanec, postopoma začeti hoditi spat prej in si zagotoviti daljši nočni počitek.

Raziskovalci so njihove spalne navade spremljali z dnevniki spanja in posebnimi napravami, ki so jih nosili na zapestju. Merili so tudi raven krvnega sladkorja.

Zgodnejša ura spanja, približno 0,6 kilograma razlike

Po osmih tednih so v obeh skupinah opazili izboljšanje spalnih navad in zmanjšanje telesne teže.

Udeleženci, ki so bili deležni dodatnega svetovanja o spanju, so poročali tudi o boljši kakovosti nočnega počitka in manjši zaspanosti čez dan.

Toda najbolj zanimiva ugotovitev se je pokazala, ko so raziskovalci primerjali spremembe spalnih navad in telesne teže vseh udeležencev, ne glede na skupino, v katero so bili vključeni.

Izkazalo se je, da je bilo zgodnejše večerno spanje povezano z večjo izgubo kilogramov. Vsaka ura, ko so udeleženci zvečer zaspali prej, je bila povezana s približno 0,6 kilograma večjo izgubo telesne teže v osmih tednih.

Pri tem povezava ni bila odvisna od tega, koliko časa so skupno spali.

Vendar raziskovalci opozarjajo, da to še ne pomeni, da bomo zgolj z zgodnejšim odhodom v posteljo tudi shujšali. Raziskava je pokazala povezavo, ne pa neposrednega vzroka in posledice.

Prav tako skupina z dodatnim svetovanjem o spanju ni izgubila statistično značilno več teže kot skupina, ki je sodelovala samo v programu zdravega življenjskega sloga.

Zakaj bi zgodnejše spanje lahko pomagalo pri hujšanju?

Raziskovalci omenjajo več možnih razlogov.

Eden najpreprostejših je povezan z večernim prehranjevanjem. Ljudje, ki ostajajo budni pozno v noč, imajo več priložnosti za dodatne obroke in prigrizke, ki lahko povečajo skupni dnevni vnos kalorij.

Ob tem se sposobnost telesa za uravnavanje krvnega sladkorja skozi dan spreminja. V poznem večernem času je občutljivost za inzulin praviloma manjša, zato se lahko telo na zaužito hrano odziva drugače kot podnevi.

Pomembno vlogo imajo tudi hormoni, ki vplivajo na občutek lakote in sitosti.

Pomanjkanje spanja lahko poveča raven stresnega hormona kortizola in vpliva na delovanje hormonov, ki uravnavajo apetit. Med njimi je grelin, ki spodbuja občutek lakote.

Pozno bedenje je povezano tudi z daljšo izpostavljenostjo umetni svetlobi in večjo aktivnostjo simpatičnega živčnega sistema, ki sodeluje pri odzivanju telesa na stres.

Vse to bi lahko vplivalo na presnovo in prehranjevalne navade, vendar omenjena raziskava teh mehanizmov ni neposredno preverjala.

spanje in kilogrami

Presenečenje: krvni sladkor se ni izboljšal

Raziskovalci so pričakovali, da bo izboljšanje spalnih navad pozitivno vplivalo tudi na uravnavanje krvnega sladkorja, saj so imeli vsi udeleženci prediabetes.

Toda rezultati tega niso potrdili.

Čeprav so udeleženci obeh skupin v povprečju izgubili nekaj telesne teže in izboljšali spanje, raziskovalci niso ugotovili pomembnih sprememb ravni krvnega sladkorja.

Dodatno svetovanje o spanju je sicer izboljšalo subjektivno oceno kakovosti spanja in zmanjšalo dnevno zaspanost, ni pa prineslo pričakovanih presnovnih koristi.

To kaže, da so povezave med spanjem, telesno težo in presnovo precej zapletene ter da samo podaljšanje spanja še ne zagotavlja boljših rezultatov.

Ni pomembno samo, koliko spimo, ampak tudi kdaj

Odraslim se praviloma priporoča vsaj sedem ur spanja na noč. Toda strokovnjaki vse bolj poudarjajo, da za zdravje ni pomembno zgolj število prespanih ur.

Pomembno vlogo imata tudi reden urnik spanja in usklajenost z notranjo biološko uro, ki uravnava številne procese v telesu.

Če vsak večer zaspimo ob povsem drugi uri, lahko to vpliva na naš dnevni ritem, počutje in presnovo.

Raziskava Univerze v New Yorku nakazuje, da bi lahko bil čas, ko zvečer zaspimo, še en dejavnik, ki ga je smiselno upoštevati pri uravnavanju telesne teže.

To pa ne pomeni, da bi morali vsi hoditi spat ob isti uri. Ljudje imamo različne dnevne ritme in potrebe po spanju, zato je pomembno predvsem, da si zagotovimo dovolj kakovostnega počitka in čim bolj ustaljene spalne navade.

Bi morali torej začeti hoditi spat prej?

Če pogosto ostajamo budni pozno v noč, čeprav moramo naslednje jutro zgodaj vstati, je lahko postopno uvajanje zgodnejšega odhoda v posteljo koristna sprememba.

Pri tem lahko pomagajo preproste navade: približno enak čas odhoda v posteljo, manj uporabe telefona in drugih zaslonov pred spanjem ter mirnejši zaključek dneva.

Vendar je treba upoštevati, da je raziskava trajala le osem tednov in da so v njej sodelovali ljudje s prediabetesom, ki so pred začetkom programa spali razmeroma malo. Zato njenih rezultatov ne moremo samodejno prenesti na vse ljudi.

Prav tako ugotovitev o približno 0,6 kilograma večji izgubi teže ne pomeni, da bo vsakdo, ki začne zaspati uro prej, dosegel enak rezultat.

Raziskava pa prinaša zanimivo sporočilo: ko razmišljamo o hujšanju in bolj zdravem življenjskem slogu, poleg prehrane in gibanja ne bi smeli pozabiti na spanec.

Morda je torej vredno razmisliti tudi o tem, ali bi lahko zvečer nekoliko prej odložili telefon, ugasnili televizijo in si privoščili kakovosten nočni počitek.