Po zaključku parlamentarnih volitev je brez poslanskega mandata ostalo več politikov, med njimi tudi nekatera vidnejša imena. Ker se del nekdanjih poslancev ni mogel vrniti na prejšnja delovna mesta, jih je po poročanju portala 24ur 19 zaprosilo za nadomestilo plače, ki jim pripada po zakonu.
Do nadomestila so upravičeni tisti, ki po izteku mandata nimajo zagotovljene zaposlitve. Osnovno obdobje prejemanja znaša šest mesecev, lahko pa se pod določenimi pogoji podaljša še za dodatne tri oziroma največ do enega leta.
Po podatkih, ki so jih navedli na 24ur, bo najvišji znesek prejemala Urška Klakočar Zupančič, nekdanja predsednica državnega zbora, saj njeno nadomestilo predstavlja 80 odstotkov zadnje plače. Po ocenah to pomeni več kot 5.200 evrov bruto mesečno.
Med višjimi zneski so tudi nadomestila Eve Irgl (okoli 3.800 evrov), Andreja Hoivika (okoli 3.500 evrov), Mihe Kordiša (okoli 3.400 evrov) in Mateja Tašnerja Vatovca (okoli 3.450 evrov).
Prav Kordiš in Vatovec bosta nadomestilo lahko prejemala najdlje, predvidoma do enega leta. Kordiš je ob tem izpostavil, da mu nadomestilo omogoča nadaljnje politično udejstvovanje in organizacijo aktivnosti tudi po koncu mandata.
Med tistimi, ki nadomestila niso uveljavljali, je denimo Anže Logar. Nekateri nekdanji poslanci so se medtem že upokojili, drugi pa so se vrnili na prejšnja delovna mesta – med njimi Mojca Šetinc Pašek, ki nadaljuje delo na javni radioteleviziji, a na drugem uredniškem področju.
Za nadomestilo je zaprosil tudi Aleksander Prosen Kralj, ki je pojasnil, da želi obdobje izkoristiti za premor in ponovni zagon poslovne poti. Napovedal je tudi možnost novih projektov oziroma ustanovitve podjetja.
Skupno je seznam nekdanjih poslancev, ki prejemajo ali bodo prejemali nadomestilo, precej raznolik. Med njimi so Tatjana Greif, Alenka Helbl, Andrej Hoivik, Alma Intihar, Eva Irgl, Dejan Kaloh, Andreja Kert, Urška Klakočar Zupančič, Miha Kordiš, Darko Krajnc, Miha Lamut, Aleš Lipičnik, Bojana Muršič, Tine Novak, Aleksander Prosen Kralj, Franc Rosec, Katarina Štravs, Matej Tašner Vatovec, Jonas Žnidaršič ter Jani Prednik, ki je nadomestilo začel prejemati že predčasno po odstopu.
Nadzor nad tem, kako nekdanji poslanci v času prejemanja nadomestila dejansko delujejo, je sicer omejen, kar v javnosti pogosto odpira vprašanja o transparentnosti in smiselnosti takšne ureditve, še poroča portal.
