Kaj bo storil Ciper
Kot poroča Alenka Juričić Bukarica v Glasu Istre, evropske vlade skušajo na različne načine omejiti širjenje kratkoročnega najema oziroma oddajanja nepremičnin in vzpostaviti nadzor v skladu z zakonodajo Evropske unije.
Eden izmed najnovejših primerov je Ciper, priljubljena sredozemska turistična destinacija. Državna oblast si prizadeva regulirati hitro rastoči trg, vključno z nepremičninami, ki se oddajajo prek platform, kot je Airbnb.
Država je predlagala, da bi lahko vsak posameznik ali podjetje registriralo največ dve enoti za kratkoročni najem, pri čemer bi registracija postala obvezna. Trenutno lahko investitorji kupijo več stanovanj, jih preuredijo v apartmaje za turiste in tako konkurirajo hotelom, ne da bi morali izpolnjevati enake standarde ali plačati primerljive dajatve. To vrzel v sistemu v največji meri izkoriščajo tuji vlagatelji.
Strožja pravila v Grčiji
Grčija je uvedla strožja pravila za kratkoročne najeme, ki bodo začela veljati oktobra. Cilj je bolje regulirati trg s strožjimi varnostnimi zahtevami in začasno prepovedjo novih registracij.
Lastniki apartmajev bodo morali zagotoviti ustrezno prezračevanje, klimatske naprave, detektorje dima, gasilnike, označene izhode v sili, certifikate o električni varnosti, zavarovanje odgovornosti in potrdila o deratizaciji.
V središču Aten so za eno leto zamrznili izdajo novih dovoljenj, turistične takse pa so se v glavni sezoni dvignile na 8 evrov na dan in gosta. Ukrepi naj bi omejili množični turizem na priljubljenih otokih, kot sta Mikonos in Santorini, hkrati pa so na nekaterih območjih ustavili izdajo gradbenih dovoljenj.
Na grškem otoku Santorini so oblasti razkrile obseg ilegalne gradnje, ki predstavlja resno nevarnost v primeru potresa. Seizmologi opozarjajo, da divja gradnja, ki jo poganja pohlep po dobičku, predstavlja veliko tveganje na območju z dvema aktivnima vulkanoma in seizmičnim prelomom.
“Anti-Airbnb” zakon v Franciji
V Franciji od 1. januarja veljajo novi “anti-Airbnb” zakoni, ki omejujejo turistične najeme, zaostrujejo davčne olajšave in uvajajo strožje energetske zahteve.
Občine lahko zdaj omejijo oddajo glavnih bivališč na 90 dni letno (prej 120), kar je že uvedel Marseille. V mestih s pomanjkanjem stanovanj morajo lastniki pridobiti energetske certifikate najmanj kategorije F, do leta 2028 pa doseči oznako med A in D.
Omejitve v Španiji in na Irskem
Španija že omejuje kratkoročni najem, zlasti v mestih, kot je Barcelona, Balearski otoki pa ga nameravajo v stanovanjskih stavbah popolnoma prepovedati.
V Dublinu se oblasti spopadajo z množično prakso puščanja ključev v javnih ključavnicah – lastniki jih bodo morali do oktobra odstraniti s svetlobnih drogov, stojal za kolesa in druge infrastrukture. Podobne ukrepe so uvedli tudi v Firencah, Rimu, Benetkah in Parizu.
Kaj bo storila Hrvaška?
Glede na vse strožje omejitve po Evropi se postavlja vprašanje, kakšne ukrepe bo sprejela Hrvaška. Do zdaj je vlada poskušala omejiti apartmanizacijo predvsem s fiskalnimi ukrepi, vendar ti ne pokrivajo nekomercialnega zasebnega najema, ki postaja vse večji problem.
Medtem ko se druge države že odločajo za radikalne omejitve, Hrvaška še vedno išče pravo rešitev.
