Nemška psihologinja Franziska Kaschub poudarja, da pretirana uporaba družbenih omrežij povečuje tveganje za depresivne simptome, tesnobo, motnje spanja in zmanjšano samozavest. Dolgoročno študije kažejo tudi na zmanjšano aktivnost v delu možganov, ki je odgovoren za samokontrolo in koncentracijo. Posledica je slabša osredotočenost, manj ustvarjalnosti in hitrejša izčrpanost.
Kdaj je čas za spremembo?
Če med skrolanjem izgubite občutek za čas, pogosto sežete po telefonu, ne da bi vas kdo poklical ali vam poslal sporočilo, ali se počutite nemirno, ko naprave nimate pri roki – to so jasni znaki, da je čas za postavljanje meja. Prekomerna uporaba vodi tudi v socialni umik: manj druženja, manj hobijev in vse večja odvisnost od digitalnega sveta.
Zakaj je težko odložiti telefon?
Družbena omrežja aktivirajo naš sistem nagrajevanja v možganih na enak način kot igre na srečo. Vsak všeček in novo obvestilo delujeta kot majhna ojačevalca, ki ustvarjata navado, ki jo je težko opustiti. Poleg tega nas iluzija, da nas skrolanje sprošča, dejansko izpostavi še več dražljajem in socialnim primerjavam, kar dolgoročno poveča stres. Prava regeneracija, poudarja Kaschuba, izvira iz dejavnosti, ki aktivirajo parasimpatični sistem – sprehodi v naravi, pogovori, glasba ali joga.
Kako zmanjšati čas pred zaslonom
Prvi korak je, da se zavedate lastnih navad. Aplikacije, ki spremljajo uporabo, vam lahko pomagajo razumeti, koliko časa preživite na določenih omrežjih. Koristno je tudi izklopiti obvestila in postaviti časovne omejitve. Psihologinja predlaga tudi ustvarjanje rutin “če – potem”: “Če pridem domov, bom telefon pustila v škatli in si skuhala čaj.” Tako nastajajo novi rituali, v katerih telefon ne igra glavne vloge.
Majhne spremembe lahko prinesejo velike rezultate. Če telefona nimate v spalnici, se zavestno odločite, da po prebujanju ne boste takoj skrolali po spletu, ali pa se s partnerjem dogovorite za večerjo brez naprav – vse to ustvarja nove vzorce. Pomembno je tudi postopno zmanjševanje, ne pa nenadne “digitalne razstrupitve”. Cilj je vzdržen tempo, ki dolgoročno prinaša večjo prisotnost, boljšo osredotočenost in mirnejši vsakdan.
